Bolj srčna zveza med EU in Natom

Sodelovanje Pomisleki o podvajanju struktur z razvijanjem evropske obrambe

Rusko spodkopavanje evropske in svetovne varnosti, rastoče strateško tekmovanje in vse bolj odločna Kitajska so nova geopolitična realnost, v kateri se je znašel Zahod. EU in Nato se v takšnih okoliščinah, vsaj deklarativno, še tesneje povezujeta in širita sodelovanje.

Tako so predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik evropskega sveta Charles Michel in generalni sekretar severnoatlantskega zavezništva Jens Stoltenberg včeraj podpisali deklaracijo o sodelovanju EU z Natom. To je že tretji takšen dokument, podpisan v zadnjih sedmih letih. Drugače kot v prejšnjih dveh, ki sta se ukvarjala predvsem s sodelovanjem na področjih kibernetične obrambe, hibridnih groženj, boja proti terorizmu, vojaške mobilnosti ali obrambne industrije, so v novem nedvoumno pokazali na tveganja, ki izhajajo iz delovanja Kitajske in Rusije.

Področja, na katerih EU in Nato krepita sodelovanje, so zaščita kritične infrastrukture, nove tehnologije, vesolje, varnostne posledice podnebnih sprememb, dezinformacije … Pri delovanju sta že tako prepletena. Med 30 članicami zavezništva je 21 držav EU. K njim bosta po ratiikaciji pristopnih protokolov na Madžarskem in v Turčiji prišteti še Finska in Švedska (skupno 96 odstotkov prebivalcev EU). Zunaj Nata bodo le še Avstrija, Ciper, Irska in Malta. Med težavami pri poglabljanju odnosov je, denimo, ciprsko vprašanje. Tudi odnosi med Grčijo in Turčijo so ves čas napeti.

Tradicionalno je znotraj Nata, predvsem iz ZDA in Združenega kraljestva, slišati pomisleke o podvajanju struktur z razvijanjem evropske obrambe in vzpostavljanjem vojaških enot EU. V novi izjavi poudarjajo, da Nato ostaja temelj kolektivne obrambe zaveznic, a na drugi strani prepoznavajo vrednost močnejše in zmogljivejše evropske obrambe, »ki pripomore h globalni in čezatlantski varnosti«. Bila naj bi dopolnilna in interoperabilna z Natom. EU ima sicer ambicije postati geopolitična

• Največji izziv za EU in Nato sta Kitajska in Rusija.

• Stoltenberg je prepričan, da bo pristop Finske in Švedske končan.

• Razprave Natovih držav o pošiljanju tankov v Ukrajino.

igralka, ki lahko deluje neodvisno, s strateško avtonomijo.

Več Nata na ruskih mejah

Ruska agresija na Ukrajino je poživila delovanje Nata. Že po ruski aneksiji Krima in destabilizaciji Ukrajine leta 2014 je Nato prvič razmestil svoje (rotirajoče) enote v nove članice, v baltiške države in na Poljsko. Po začetku vojne 24. februarja lani se je navzočnost zavezniških sil okrepila in razširila na celoten pas med Baltskim in Črnim morjem. Slovenski vojaki so