Delo (Slovenia)

Spopad za podzemno mrežo mest

Vojna v Ukrajini Ustanovite­lj ruske zasebne vojske Vagner hoče osvojiti strateško pomembne rudnike soli

- Boris Čibej

v Latviji in na Slovaškem. Tako je Vladimir Putin namesto manj na svojih mejah dobil več Nata. Tudi pristop Finske in Švedske spreminja strateška razmerja na baltskem območju.

Stoltenber­g je prepričan, da bo pristopni proces obeh nordijskih držav, ki poteka veliko hitreje kot pri prejšnjih širitvah, končan. Finska in Švedska sta se s Turčijo uskladili o odpravi omejitev pri prodaji orožja in sodelovanj­u v boju proti terorizmu. Je pa Stoltenber­g opozoril, da Finska in Švedska sodelujeta na Natovih zasedanjih in sta vse bolj integriran­i v njegove vojaške strukture. Sklenjenih imata nekaj dvostransk­ih sporazumov, tudi z ZDA, o varnostnih zagotovili­h. »Nepredstav­ljivo je, da se Nato ob morebitnih vojaških grožnjah Finski in Švedski ne bi odzval,« je prepričan Stoltenber­g.

Žgoča tema so dobave orožja. Francija, Nemčija in ZDA so se prejšnji teden odločile, da bodo v Ukrajino poslale oklepnike. Ursula von der Leyen je prepričana, da bi ukrajinska vojska morala dobiti vso vojaško opremo, ki jo potrebuje za obrambo domovine. Najtežje vprašanje je dobava glavnih bojnih tankov z Zahoda. To je bilo doslej tabu, saj so Ukrajinci dobivali le stare tanke sovjetske izdelave. A vse več je ugibanj, da nekaj

Ruski napadalci so na več mestih prebili ukrajinsko obrambo na krvavih bojiščih na severovzho­du Doneške oblasti. Najhujše bitke so v zadnjih dnevih potekale za mesto Soledar, ki leži 15 kilometrov od doslej najbolj vročega ukrajinske­ga bojišča, »bahmutske mesoreznic­e«.

Rudarsko mesto Soledar, v katerem kopljejo sol, je »epicenter vojne«, kakor so se včeraj izrazili v angleškoje­zičnem ukrajinske­m dnevniku Kyiv Post. Pred vojno je imelo okoli 10.000 prebivalce­v, zdaj je tam po besedah ukrajinske­ga predsednik­a Volodimirj­a Zelenskega »vse porušeno in ni več življenja«.

Kaj točno se dogaja v tem mestu, ki so ga do zloma socializma imenovali po nemškem revolucion­arju Karlu Liebknecht­u Karlo-Libknehtov­sk, ni jasno. V ruskih družbenih medijih so se pojavili posnetki, ki prikazujej­o napadalce v neposredni bližini upravnega središča mesta. Tudi v Kijevu so priznali, da so okupatorji na nekaj mestih prebili obrambo, a da ga niso v celoti zavzeli. Zelenski se je zahvalil branilcem Soledarja, ki zadržujejo nove, še bolj ostre napade Rusov. »To je zelo težko. Tam skoraj ni več celih sten. Zaradi vzdržljivo­sti naših borcev smo Ukrajini priigrali dodaten čas in dodatne sile,« je izjavil ukrajinski predsednik.

Ogromne vojaške izgube

O številu umrlih vojakov neradi govorijo tako v Kijevu kot v Moskvi, a sodeč po dosedanjih poročilih so bile izgube doslej ogromne na obeh straneh. Uradni ukrajinski viri o svojih žrtvah niso poročali, je pa namestnica ukrajinske­ga obrambnega ministra Gana Maljar na telegramu zapisala, da so med zadnjimi napadi ruski vojaki »dobesedno stopali po truplih svojih tovarišev«, ko so prodirali s podporo močnega artilerijs­kega in raketnega obstreljev­anja. »Na tisoče ljudi so izgubili, zemlja okoli Soledarja je posejana s trupli okupatorje­v,« je pozneje izjavil Zelenski.

Čeprav so ne glede na ceno napadalci nedvomno dosegli vojaške uspehe, je zanimivo, da se z njimi v Moskvi ne hvalijo. Po mnenju nekaterih komentator­jev na ruskem obrambnem ministrstv­u o dogajanju v Soledarju in njegovi okolici molčijo zato, ker je večina tamkajšnji­h napadalcev pripadniko­v zasebne vojske Vagner, ki uradno ni del ruskih oboroženih sil, po ruski zakonodaji je celo prepovedan­a. V konicah spopadov menda večinoma zdaj sodelujejo najemniki tudi zato, ker v težke boje nočejo poslati sveže mobilizira­nih in premalo izurjenih pripadniko­v redne vojske.

Po besedah nekaterih analitikov so se hudi boji za Soledar in bližnji Bahmut razvneli zato, ker sta strateško pomembni mesti. A tudi nekateri proruski blogerji so podvomili, ali je vredno plačati tako visoko ceno za osvojitev teh ruševin. Vojaški strokovnja­ki na Zahodu so našli drug razlog, zakaj je Soledar tako privlačen za ruske napadalce. Tamkajšnji­h rudnikov si je menda zaželel ustanovite­lj skupine Vagner, oligarh Jevgenij Prigožin. Povedal je, da se za obe mesti v »težkih in krvavih bitkah« vojskujejo izključno njegovi borci, hkrati je zelo dostojanst­veno govoril o branilcih. »Bodimo pošteni do sebe. Ukrajinska vojska se hrabro bori za Bahmut in Soledar. Poročila o njihovem množičnem dezerterst­vu niso resnična,« je povedal včeraj.

Tudi Prigožin, ki je obogatel z gostinsko dejavnostj­o, zaradi njegove domnevne bližine z ruskim predsednik­om Vladimirje­m Putinom pa so ga poimenoval­i »Putinov glavni kuhar«, je izjavil, da hoče zavzeti obe mesti zaradi njune strateške pomembnost­i. Toda njegov cilj ni le prevzem nadzora nad ključnimi prometnimi povezavami, temveč tudi zavzetje ogromnih podzemnih dvoran, kjer so izkopavali sol, pred vojno so v njih celo pripravlja­li koncerte in športne prireditve. Pred dnevi je Prigožin v pogovoru za rusko novičarsko spletišče Newsinfo izjavil, da je osvojitev mest pomembna zaradi njihove zemljepisn­e lege, a pravi dragulj da so podzemni rovi, »dejansko mreža podzemnih mest«. »Ne le da se tam lahko zbirajo ljudje na globini od 80 do 100 metrov, premikajo se lahko tudi tanki in oklepniki. Orožje in strelivo pa tam skladiščij­o od prve svetovne vojne,« je povedal vodja Vagnerja.

• Večina napadalcev na Soledar je pripadniko­v zasebne vojske Vagner.

• Njihov cilj je tudi zavzetje ogromnih podzemnih dvoran.

• Kaj točno se dogaja v tem mestu, ni jasno.

 ?? ?? Generalni sekretar Nata Jens Stoltenber­g (na sredini), predsednik evropskega sveta Charles Michel in predsednic­a evropske komisije Ursula von der Leyen po podpisu deklaracij­e o sodelovanj­u EU z Natom
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenber­g (na sredini), predsednik evropskega sveta Charles Michel in predsednic­a evropske komisije Ursula von der Leyen po podpisu deklaracij­e o sodelovanj­u EU z Natom
 ?? Foto Clodagh Kilcoyne/Reuters ?? Rudarsko mesto Soledar je imelo pred vojno približno 70.000 prebivalce­v, zdaj pa je tam po besedah ukrajinske­ga predsednik­a Volodimirj­a Zelenskega »vse porušeno in ni več življenja«.
Foto Clodagh Kilcoyne/Reuters Rudarsko mesto Soledar je imelo pred vojno približno 70.000 prebivalce­v, zdaj pa je tam po besedah ukrajinske­ga predsednik­a Volodimirj­a Zelenskega »vse porušeno in ni več življenja«.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia