Evropa še ni doživela bolj vročega poletja od lanskega
Program za opazovanje Zemlje Copernicus Za nami je še eno leto podnebnih ekstremov na stari celini in po svetu
Lansko poletje, ki so ga zaznamovali presahli veletoki in lokalni temperaturni rekordi, je bilo na stari celini najbolj vroče doslej, je brati v včeraj objavljenem poročilu službe za podnebne spremembe pri programu Evropske unije za opazovanje Zemlje Copernicus (C3S). Prav tako je iz njihove analize razvidno, da je bilo leto 2022 drugo v Evropi in peto najtoplejše na svetu v zgodovini.
Minulo leto je bilo v evropskem merilu za 0,3 stopinje Celzija hladnejše od rekordnega 2020. in za približno 0,1 stopinje Celzija toplejše od 2019., 2015. in 2014. Kakor so pokazali podatki, so bile temperature po Evropi – razen na Islandiji – višje od povprečja za obdobje 1991–2020, pri čemer je geografsko najbolj izstopal zahod celine, med letnimi časi pa poletje, ki je bilo najbolj vroče doslej. Spomladanske temperature so bile lani malo pod povprečjem referenčnega obdobja, nedavno končana jesen je bila tretja najtoplejša v zgodovini, zima pa se je z eno stopinjo Celzija nad povprečjem obdobja 1991–2020 uvrstila med deset najmilejših.
Po besedah avtorjev poročila zadnji izsledki na čelu z rekordnim poletjem pritrjujejo drugim študijam in primerjavam, ki so pokazale, da se je temperatura v Evropi v zadnjih treh desetletjih višala dvakrat hitreje od svetovnega povprečja in da je bilo na stari celini segrevanje podnebja najbolj izrazito.
Izredni vremenski dogodki
Vendar minulo leto ni izstopalo le v Evropi. Tudi globalno je bilo zadnjih 12 mesecev med petimi najtoplejšimi v zgodovini, odkar obstajajo meritve, in osmo zapored, ko so bile temperature za več kot stopinjo Celzija višje od obdobja 1850–1900, ki ga običajno uporabljajo za označevanje predindustrijske dobe. Poleg večine zahodnoevropskih držav so najbolj vroče leto v zgodovini zaznali v dobršnem delu Bližnjega vzhoda, osrednje Azije in Kitajske, Južne Koreje, Nove Zelandije, severozahodne Afrike in Afriškega roga. Avtorji poročila so omenili še predele Sibirije in Antarktič
Leto 2022 glede na povprečne temperature podatki Erasa za obdobje 1950–2022 najtoplejše drugo najtoplejše tretje najtoplejše ni polotok, kjer so bile temperature dve stopinji Celzija višje od povprečja referenčnega obdobja 1991–2020.
Prav tako leto 2022 ni prizanašalo z drugimi ekstremnimi vremenskimi dogodki. V nezanemarljivem delu Evrope so visoke temperature ob koncu pomladi in poleti skupaj s pomanjkanjem padavin povzročile eno od najintenzivnejših suš s hudimi posledicami za kmetijstvo, rečni promet in upravljanje energije. Takšne razmere so pripomogle k divjanju ognja v več državah, med drugim v Franciji, Španiji, Nemčiji in Sloveniji, kjer so namerili najvišje poletne izpuste zaradi požarov v zadnjih dveh desetletjih.
Ko se je Evropa – pa tudi Kitajska – spoprijemala s sušo, se je Pakistan spoprijemal z drugačno kataklizmo. Obilno monsunsko deževje in taljenje ledenikov je prizadelo tretjino države, umrlo je 1739 ljudi, osem milijonov je bilo razseljenih, še več pa potisnjenih na rob revščine in pomanjkanja. O obsežnih poplavah so poročali
• Globalno je bilo zadnjih osem let najtoplejših.
• Količina toplogrednih plinov v ozračju se je lani še naprej večala.
• Treba bo zmanjšati izpuste ter se prilagoditi podnebnim spremembam.
To kaže, da se že spoprijemamo z uničujočimi posledicami segrevanja sveta.
tudi z vzhoda Avstralije, seznam izrednih dogodkov – vključno z rekordno nizkim obsegom ledu na Antarktiki – je še precej daljši.
»Leto 2022 je bilo še eno leto podnebnih ekstremov v Evropi in po svetu. To kaže, da se že spoprijemamo z uničujočimi posledicami segrevanja sveta,« je dejala namestnica direktorja službe za podnebne spremembe pri Copernicusu Samantha Burgess. »Najnovejši podnebni poudarki C3S za leto 2022 so jasen dokaz, da bo treba po svetu nujno zmanjšati izpuste ogljika in se hitro prilagoditi podnebnim spremembam, da bi se izognili najhujšim posledicam.«