Čas je za evropski sistem industrijske proizvodnje
Po študiju matematike in ilozoije sem se vse svoje poklicno življenje ukvarjal z digitalizacijo industrije. Najprej v gradbeništvu, nato pa v svoji vlogi pri Siemensu Corporate Technology tudi v številnih drugih panogah, s katerimi se ukvarja Siemens. Zadnja tri leta delujem kot generalni direktor združenja EIT Manufacturing. Ta vloga mi ponuja priložnost, da ob koncu svoje poklicne poti sooblikujem edinstveno evropsko inovacijsko skupnost, namenjeno proizvodnji.
EIT Manufacturing je največja inovacijska mreža za evropsko proizvodno industrijo. Poganja jo vizija, da bo Evropa še naprej vodila svetovne proizvodne inovacije. Za doseganje tega ambicioznega cilja sodelujemo z vodilnimi akterji na področju proizvodnje v raziskovalni, poslovni in akademski sferi, da bi spodbudili inovacije. V Sloveniji imamo močnega partnerja, Institut Jožef Stefan (IJS), ki je v naši mreži zelo dejaven. Skupaj si prizadevamo za vključevanje slovenskih proizvodnih deležnikov v dejavnosti. Pod vodstvom IJS je devet konzorcijskih partnerjev iz celotne Evrope leta 2022 začelo izvajati nov projekt Obzorje Evropa, imenovan Indusac. V konzorcij je vključena tudi naša enota EIT Manufacturing East na Dunaju. Najpomembnejši cilj tega projekta je razviti in potrditi najsodobnejši mehanizem sodelovanja med industrijo in akademsko sfero za hitro, k izzivom usmerjeno in na človeka osredotočeno soustvarjanje. Cilj projekta je tudi ustvariti dinamično skupnost zainteresiranih deležnikov iz industrije in akademskega sveta, ki bo do konca triletnega projekta vključevala najmanj tisoč podjetij, tri tisoč študentov in tristo raziskovalcev.
V Sloveniji imamo tudi lokalno predstavništvo, tako imenovana vozlišča na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Pomagajo nam vzpostaviti stik z lokalnim ekosistemom, sodelovati z zainteresiranimi deležniki iz Slovenije in ozaveščati o priložnostih, ki jih ponuja EIT Manufacturing. Na primer, naša pisarna EIT Manufacturing East je v sodelovanju z dunajsko Tehnično univerzo oktobra 2022 v Ljubljani organizirala hibridni program usposabljanja kolaborativnih robotov, tako imenovanih kobotov.
Zame najdrznejša ambicija za prihodnja leta je razvoj zamisli o evropskem proizvodnem sistemu. Medtem ko je bil proizvodni sistem Toyote več desetletij vzor za proizvodna podjetja, smo v EIT Manufacturing zdaj razvili evropski proizvodni sistem, ki naj bi prinesel nove vidike za sodobne proizvodne prakse. S tem konceptom se osredotočamo na trajnost. Proizvodnjo je vselej vodil trikotnik stroškov, kakovosti in časa. Zdaj moramo trajnost – porabo energije, ponovno uporabo čim več surovin in montažnih delov – postaviti na isto raven kot stroške, kakovost in čas ter ta dejavnik vključiti v vse naše procese in metode. Zato moramo spet razmisliti o proizvodnji, o tem, kaj proizvajamo, kako proizvajamo in kdo proizvaja (delovna sila, tehnologija) v celoti.
V drugem koraku moramo vključiti vse nove proizvodne tehnologije, na primer dodajalno proizvodnjo, digitalne dvojčke, laserske tehnologije, in nove proizvodne metode, na primer avtonomne, samoorganizirane proizvodne enote, ter nove vrednostne verige, na primer proizvodnjo kot storitev. Opažamo zelo razdrobljeno upoštevanje tehnologij, metodologij in poslovnih modelov, zato jih moramo povezati na celosten način.
Ne nazadnje, v središče naših dejavnosti moramo postaviti naše največje bogastvo, izkušeno in zelo dobro izobraženo delovno silo. Ljudje bodo – tudi v prihodnosti – ostali sestavni del naših proizvodnih procesov. Zato moramo na tehnologije gledati z vidika ljudi – da tehnologije povečujejo in podpirajo zmožnosti ljudi – ter vse sedanje in nastajajoče dosežke povezati v celovit, na človeka osredotočen in k inovacijam usmerjen način. To je zamisel evropskega proizvodnega sistema. Gre za skupno nalogo industrijskih združenj, politike ter evropskih in nacionalnih mrež sodelovanja. Močan proizvodni sektor je ključen za blaginjo in bogastvo v vsaki državi, posledično tudi v Evropi kot celoti. Krepitev tega sektorja je bistvena za nadaljnji razvoj vsakega gospodarstva in uvajanje inovacij.
Zapisane ambicije podpira tudi natečaj Leaders – Inovatorke v proizvodni dejavnosti, ki ga organiziramo v EIT Manufacturing. Prepoznavamo in podpiramo najboljše inovatorke v državah, ki so upravičene do sodelovanja v regionalni inovacijski shemi (RIS) Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT).
Zelo smo ponosni, da smo že drugič v državah EIT RIS prepoznali številne nadarjene inovatorke. V teh dveh letih smo s predstavitvenimi usposabljanji podprli 60 žensk, izbranih izmed 120 prijavljenih. Šestim sodelujočim smo zagotovili storitve za ustanovitev podjetja, šestim inovatorkam pa smo podelili inančne nagrade v višini 10.000 evrov, 7500 evrov in 5000 evrov. Z zmagovalkami in inalistkami ostajamo v stiku in jih skupaj z njihovimi izumi še naprej promoviramo v naših komunikacijskih kanalih. Poleg tega jih vabimo na dogodke, kot je podelitev nagrade Inženirka leta v Sloveniji.
Glavna prihodnja tema za predelovalno industrijo bo prehod v krožno gospodarstvo. Vendar moramo na ta prehod gledati kot na priložnost, ne kot na izziv. Obstajal bo trg za predelavo in zelene proizvodne tehnologije, obstaja pa priložnost, da Evropa postane vodilna na tem trgu. Za Slovenijo to pomeni, da mora vlada določiti prave spodbude in pravi okvir za industrijo, da bo lahko izkoristila priložnosti, ki jih prinaša prehod v krožno gospodarstvo. Vzemimo za primer proizvodnjo baterij. Po vsej Evropi gradimo nove proizvodne obrate za baterije, vendar vse potrebne surovine za proizvodnjo baterij, kot so grait, mangan, kobalt, litij in druge, v Evropi niso na voljo. Zato mora recikliranje postati vsaj delno neodvisno od svetovnih dobaviteljev. Prodaja tehnologije recikliranja pa je poslovna priložnost tudi za naša proizvodna podjetja. Pri tem naj povem, da sem zelo vesel in ponosen, da v enem od naših projektov EIT Manufacturing 2022 podpiramo razvoj te tehnologije, samodejno razstavljanje baterij.
Prehod evropske proizvodne industrije v krožno gospodarstvo in razogljičenje industrije bosta pomembni temi v prihodnosti. Evropa je v dobri kondiciji, da postane glavno gonilo teh prehodov. Digitalizacija in predvsem povezovanje realnega in digitalnega sveta bosta pri tem pomembna spodbujevalna dejavnika. Poleg digitalizacije bodo za uspešne prehode ključne tudi inovacije, Slovenija pa s svojo dolgoletno proizvodno tradicijo lahko precej pripomore k uspešnemu preoblikovanju evropskega proizvodnega področja v zeleno in odporno Evropo.
Tehnologije moramo obravnavati z vidika ljudi – da tehnologije povečujejo in podpirajo zmožnosti ljudi – ter vse sedanje in nastajajoče dosežke povezati v celovit, na človeka osredotočen in k inovacijam usmerjen način.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.