Borzne cene plina nižje od reguliranih
Oskrba z energenti Kljub topli zimi Slovenija med državami, ki so s težavo izpolnile cilj zmanjšanja porabe
Skoraj pomladansko vreme v večjem delu Evrope niža cene energentov. Poraba je vsaj za petino manjša kot lani, zato ni čudno, da so cene plina na evropskih blagovnih borzah že nižje kot na začetku energetske mrzlice in tudi nižje od reguliranih cen v Sloveniji.
Cena zemeljskega plina na nizozemskem vozlišču TTF se giblje okoli 70 evrov za megavatno uro. Če izločimo dve nekajdnevni obdobji, so bile cene plina nazadnje tako nizko septembra 2021, torej na začetku energetske mrzlice. Spomnimo, vlada je v začetku septembra zamrznila cene zemeljskega plina za gospodinjstva in male poslovne odjemalce. Za gospodinjstva cena ne sme presegati 73 evrov za megavatno uro, najvišja dovoljena cena za male poslovne odjemalce pa je 79 evrov za megavatno uro.
Poraba plina v EU je bila v treh mesecih, od septembra do novembra, kar za 21 odstotkov manjša kot v istem obdobju lani, kažejo podatki Eurostata. Med državami, ki so izpolnile postavljeni cilj EU o 15-odstotnem zmanjšanju, je tudi Slovenija, ki je medletno porabo plina zmanjšala za 17 odstotkov. Slovenija se s tem podatkom ne more hvaliti, saj je le šest evropskih držav porabo plina racionaliziralo manj, večina teh držav pa nabavno tudi pred krizo ni bila odvisna od Rusije.
LNG tudi iz Rusije
Uvoz plina je bil decembra za okoli 13 odstotkov manjši kot v istem obdobju lani, kažejo podatki inštituta Bruegel. Upad je izključno posledica manjših dobav zemeljskega plina iz Rusije. Uvoz plina iz Rusije po plinovodih je bil decembra kar za 75 odstotkov manjši kot v istem lanskem obdobju. Se je pa za 50 odstotkov medletno povečal uvoz LNG. Uvoz plina v utekočinjeni obliki je konec leta predstavljal kar 40 odstotkov celotnega uvoza. Več kot 40 odstotkov LNG je EU decembra nabavila
Plinska skladišča v Evropi so dobro zapolnjena.
na drugi strani Atlantika, okoli 22 odstotkov v Afriki in 18 odstotkov na Bližnjem vzhodu. Zanimivo, da je okoli 14 odstotkov utekočinjenega plina v Evropo prišlo tudi iz Rusije.
Topla zima je prav tako prizanesla rezervam plina v evropskih skladiščih, ki so še vedno zapolnjena več kot 83-odstotno. To je nad
največjo zasedenostjo prejšnjo zimo. V lanski sezoni so namreč skladišča dosegla vrh v drugi polovici oktobra, ko so bila zasedena 77-odstotno. To zimo so se polnila vse do sredine novembra, ko je zasedenost presegla 95 odstotkov zmogljivosti. Zaradi velikega upada porabe plina so se skladišča to zimo polnila tudi med prazniki, od 23. decembra do 2. januarja. Zmanjšano koriščenje skladiščnih kapacitet se je v preteklih zimah sicer že zgodilo, a še nikoli ni bilo tako izrazitega polnjenja skladišč sredi zime.
Plin ceni elektriko
Padec cen plina se pozna tudi pri cenah električne energije. Te so se sicer po novem letu povzpele, a so bistveno nižje kot sredi decembra, ko so podjetja kupovala elektriko za letošnje leto. Na slovenski borzi elektrike se cena za tekočo nabavo (dan vnaprej) ta teden giblje okoli 131 evrov za megavatno uro. Še vedno pa je cena opazno višja kot v zahodnoevropskih državah. Portugalska, Španija, Francija in
Nemčija imajo danes ceno pod 90 evrov za megavatno uro. Cene terminskih poslov so se prav tako opazno znižale. Na nemški borzi je bilo tako včeraj za dobavo elektrike v juniju treba odšteti 186 evrov za megavatno uro. Sredi decembra, na vrhu nabavne mrzlice, je cena za dobavo junija znašala 348 evrov.