Domnevnemu vodji naj bi pripadala četrtina zaslužka
Predobravnavni narok Kot zadnji je pred sodnika stopil 32-letni Klemen Kadivec, ki je krivdo za očitana dejanja zanikal
Na ljubljanskem okrožnem sodišču so se včeraj ob poostrenem policijskem varovanju zaključili predobravnavni naroki v zadevi Kavaški klan. Kot zadnji je pred sodnika Tomaža Bromšeta stopil 32-letni Klemen Kadivec iz Domžal, domnevni vodja združbe. Tudi on je krivdo zanikal.
Specializirano državno tožilstvo Klemna Kadivca obtožuje, da naj bi sodeloval pri ustanavljanju gospodarskih družb, ki so bile po prepričanju tožilstva krinka za kriminalno dejavnost iz hudodelskega načrta slovenske celice dobro organizirane kriminalne združbe na Balkanu, Kavaškega klana. Specializiral naj bi se tudi za izdelavo prikritih prostorov v vozilih, v katerih so prevažali prepovedano drogo, nedovoljeno orožje ali denar, ki je povezan s kaznivimi dejanji. Novačil naj bi člane združbe, najmanj Darka Nevzatovića, brata Blaža Kadivca, Drejca Kovača, Stojana Babića in Davida Filipa Brzovića. Prek aplikacije sky, ki jo uporabljajo organizirane kriminalne združbe, naj bi izvajal tudi koordinacijo prevzemanja, prenašanja ali oddajanja prepovedane droge ali denarja.
Odločevalec pri delitvi zaslužka
Tožilstvo trdi, da je Klemnu Kadivcu pripadala četrtina zaslužka oziroma premoženjske koristi, ki jo je celica pridobila s prenašanjem prepovedane droge. Bil naj bi tudi odločevalec pri delitvi tega zaslužka ter prejemnik protipravne premoženjske koristi v neugotovljenem znesku od prodaje prepovedane droge ali orožja. »Najmanjša protipravna premoženjska korist, ki si jo je pridobil, znaša 386.842 evrov,« piše v 500 strani dolgi obtožnici.
Kadivec krivde torej ni priznal. Da se bo tako odločil, je že vnaprej pričakoval tožilec Marko Godec, ki pa mu je kljub temu »ponudil« 12 let in pol zapora ter plačilo 40.000 evrov denarne kazni, če bi krivdo priznal. Godec in tudi sodnik Bromše nista bila presenečena niti ob petih paketih predlogov za izločitev dokazov, ki jih je v nadaljevanju sodišču predstavil Kadivčev zagovornik Branko Gvozdić.
»Prvi so se nanašali na nezakonito pridobljene dokaze na podlagi dveh odredb koprskega sodišča (gre za podatke iz naprav GPS, nameščenih v vozilih, s katerimi naj bi člani združbe izvrševali kazniva dejanja, op. a.). Drugi sklop je bilo izločanje dokazov, ki so se nanašali na podatke, pridobljene v okviru prehajanja državnih mej. Tretji na videoposnetke, ki jih ustvarja Dars na avtocestah. Šlo je tudi za izločanje dokazov, pridobljenih prek komunikacije sky. In pod zadnjo, peto točko, za izločanje dokazov prav tako v zvezi s komunikacijo sky, ki se je nanašala na to, da je Darko Nevzatović to kriptirano dokumentacijo posnel na mobilni telefon oziroma posredoval na druge svoje telefone. Tako v času, preden je postal tajni delavec, kot v času, ko je že imel odločbo, da je tajni delavec,« je strnil odvetnik.
V strahu zbežal na policijo
Nevzatović je glavni skesanec v tej zadevi in je tako tudi odločno pripomogel k razbitju slovenske celice Kavaškega klana. Na policijo se je obrnil po tem, ko naj bi se začel bati za svoje življenje. »Menim, da to, da nekdo prijavi zadevo policiji in da sodeluje s policijo, nadomešča neko odredbo, ki je potrebna, da se lahko komunikacija shrani ali fotograira,« je na pomisleke obrambe, da bi moralo tožilstvo v tem primeru zaradi varovanja komunikacijske zasebnosti vseh tistih, ki so komunicirali z Nevzatovićem, pridobiti sodno odredbo, odgovoril tožilec Godec. »Če bi on zatrjeval, da je bilo njegovo življenje ogroženo, bi se takoj tisti dan, ko je začel delati zaslonske posnetke oziroma fotograirati, obrnil na policijo. A tega ni storil. On je shranil posnetke skoraj eno leto prej, preden se je obrnil na policijo,« je ob tem poudaril Gvozdić, in zatrjevanja Nevzatovića, da je bil življenjsko ogrožen, označil za izmišljotino.
Tožilec je prepričan, da so bili podatki komunikacije sky v Franciji, kjer so bili nameščeni strežniki, ne glede na višje standarde varovanja človekovih pravic v Sloveniji zakonito pridobljeni. Tako kot tudi podatki, pridobljeni iz videonadzornih kamer Darsa. »Ustava določa, da mora biti obdelovanje osebnih podatkov urejeno z zakonom, ne z internimi akti (družbe Dars, op. a.),« v zvezi s tem zatrjuje odvetnik Gvozdić in poudarja, da ni sporen nadzor nad prometom na avtocesti, temveč hramba vseh teh podatkov: »To je isto kot pri nadzoru prehajanja državne meje. Tam ni sporna kontrola potovalnih dokumentov, ampak hramba osebnih podatkov, ki se hranijo v okviru prehajanja državnih mej, iz istega razloga, ker zakon tega ne ureja.«
Zaslužili najmanj 1,3 milijona evrov
Kriminalna združba, ki naj bi delovala pod vodstvom Kadivca in Filipa Vrzića, naj bi na območju Slovenije, Španije, Nizozemske, Nemčije, Avstrije, Hrvaške, Srbije, Italije in drugih držav vsaj od decembra 2018 v okviru hierarhično organizirane kriminalne združbe od dobaviteljev v tujini kupila najmanj 534 kilogramov kokaina, dve toni konoplje, 30 litrov amfetamina v obliki baze, najmanj deset kilogramov heroina, najmanj 96 kilogramov hašiša in druge prepovedane droge. Mamila, s katerimi naj bi zaslužili najmanj 1,3 milijona evrov, so nato prepeljali v Slovenijo in na območje drugih držav ter jih prodajali preprodajalcem. Od sprva 64 osumljenih se jih je v obtožnici znašlo 22 (štirje so trenutno v tujih zaporih), dva, ki ju zaradi tega v obtožbi ni, a naj bi bila ravno tako člana klana, pa sta na begu. Edini, ki je krivdo doslej priznal, je Alen Bajc.
• Klemen Kadivec zanikal krivdo v kazenski zadevi Kavaški klan.
• Tožilstvo mu očita, da je vodil slovensko celico te združbe.
• Edini, ki je krivdo doslej priznal, je soobtoženi Alen Bajc.