Vsakdo je lahko voznik, dokler je varen voznik
Varnost v prometu Starejši lahko svoje znanje o varnosti v prometu preverijo in dopolnijo na brezplačnih preventivnih dogodkih
V torek bo na gradu Komenda na Polzeli potekala brezplačna preventivna izobraževalna delavnica agencije za varnost prometa, na kateri lahko starejši vozniki osvežijo svoje znanje in izkušnje v prometu. To je le prva tovrstna delavnica letos, samo do konca maja je razpisanih 18 terminov v različnih krajih po Sloveniji.
• Agencija za varnost prometa organizira preventivne delavnice za starejše od leta 2015.
• V petih letih je na njih sodelovalo več kot 4000 ljudi.
Simona Fajfar
Agencija za varnost prometa je leta 2015 začela preventivni izobraževalni projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu, s katerim izvajajo celovite preventivne dogodke in usposabljanja za starejše. Enodnevni dogodek je sestavljen iz štirih vsebinskih sklopov, tako da starejši vozniki osvežijo znanje iz prometnih predpisov in pravil, strokovnjaki Darsa jim predstavijo ključne poudarke o varni vožnji po avtocesti in hitri cesti, opravijo splošni informativni zdravstveni pregled in dobijo nasvete o zdravstvenih kriterijih, po dogovoru pa je možna tudi svetovalna vožnja z ocenjevalcem na vozniškem izpitu.
»S projektom želimo doseči kar največje število voznikov seniorjev in upokojencev, jim posredovati praktične in poučne informacije o varni vožnji ter s tem vplivati na njihovo in varnost vseh drugih udeležencev v prometu,« pravijo na agenciji za varnost prometa, kjer tudi svetujejo, da lahko vsak posameznik svoje teoretično znanje cestnoprometnih predpisov preveri v brezplačni spletni aplikaciji na naslovu: htp://teorija-priprava. gov.si/moodle/login/index.php
Usposabljanja so pripravili v sodelovanju z Generalno policijsko upravo, Darsom, Rdečim križem Slovenije, Zvezo društev upokojencev Slovenije in drugimi. Glavni namen ne samo teoretičnih, ampak tudi praktičnih dogodkov je, omogočiti starejšim, da ostanejo čim dlje mobilni in obenem varni v prometu. To je še posebej pomembno zaradi hitrega staranja prebivalstva. »Ohranjanje kondicije starejših voznikov je zlasti pomembno na podeželju oziroma zunaj urbanih naselij, saj je lasten prevoz pogosto edina možnost mobilnosti zaradi pomanjkljive mreže javnega prevoza,« pravijo na agenciji za varnost prometa.
Termini do konca maja
Čeprav agencija delavnice izvaja od leta 2015, šele od leta 2017
Sestavni del delavnice je lahko tudi praktična vožnja.
beležijo statistiko projekta Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu. V petih letih je na delavnicah sodelovalo več kot 4000 starejših, ki so se odločili za več kot 550 svetovalnih voženj. »Lani smo izvajali maraton delavnic Sožitje ter še povečali obseg in intenziteto izvajanja,« pravijo na agenciji in naštejejo: »V dobrih osmih mesecih se je 27 preventivnih izobraževalnih delavnic projekta udeležilo kar 800 starejših. Opravljenih je bilo 86 svetovalnih voženj, saj je velik poudarek namenjen vzdrževanju vozniške kondicije.«
Na delavnico se lahko prijavi vsak starejši voznik, ki želi izpopolniti svoje znanje in vozniško kondicijo. Čeprav starostna meja, kdo je starejši voznik, ni uradno določena, glede na statistične podatke policije mednje spadajo tisti, ki so dopolnili 64 let.
»Starejši so zelo različna skupina voznikov, nekateri med njimi so izjemno vitalni in brez večjih težav obvladajo vozniške veščine,« pravijo na agenciji. Precej pa je tudi takšnih, ki jim zaradi upadanja izičnih in kognitivnih sposobnosti sedenje za volanom že lahko povzroča manjše ali večje težave. Zato je pomembno, da osvežijo znanje cestnoprometnih predpisov in preverijo vozniško kondicijo. Kdaj in kje bodo potekali dogodki, si je mogoče ogledati na spletnih straneh agencije za varnost prometa in Zveze društev upokojencev Slovenije, kjer se je mogoče tudi prijaviti.
• Prijavi se lahko vsak starejši voznik.
Devetdesetletni vozniki
Da so tovrstne akcije potrebne, kaže tudi statistika: oktobra lani je bilo v Sloveniji 386.184 imetnikov vozniških dovoljenj, ki so starejši od 61 let. Največ oziroma 228.104 so bili stari od 61 do 70 let, od 71 do 80 let jih je imelo 130.887, v starosti med 81 in 90 leti jih je bilo 26.363, več kot 90 let pa je imelo 830 imetnikov vozniškega dovoljenja.
»Število povzročiteljev prometnih nesreč v starostni skupini nad 64 let se rahlo povečuje, kar je sorazmerno s povečanjem števila prebivalstva v tej starostni skupini,« pravijo na Generalni policijski upravi. Lani je v prometnih nesrečah umrlo 84 udeležencev, 52 od njih je bilo povzročiteljev. Statistika vseh prometnih nesreč po starostnih skupinah pa jasno kaže, da je bilo lani največ povzročiteljev v starostni skupini od 24 do 34 let – 2765, v starostni skupini od 34 do 44 let je bilo 2664 povzročiteljev in v starostni skupini nad 64 let 2660 povzročiteljev.
Na agenciji za varnost prometa izpostavljajo, da so udeleženci, starejši od 64 let, v letu 2021 povzročili nekaj več kot 2200 prometnih nesreč, to je 13 odstotkov vseh: »Med najpogostejšimi vzroki so nepravilni premiki z vozilom, neupoštevanje prednosti in nepravilna stran in smer vožnje.« Obenem pa je bilo med umrlimi največ ravno starejših udeležencev v prometu, in sicer 27. V približno polovici primerov so bili umrli tudi povzročitelji nesreče: izstopajo vozniki osebnih avtomobilov, ki jih je bilo deset, od tega osem tudi povzročiteljev, in kolesarji, ki jih je bilo šest, od tega le dva povzročitelja.
Največje težave starejših voznikov
»Starejšim voznikom največ težav pri vožnji povzročajo pravilna nastavitev sedežnega položaja, namestitev vzvratnih ogledal, kar vpliva tudi na opazovanje za vozilom, vožnja po avtocesti in vožnja v krožnih križiščih,« pravijo na agenciji za varnost prometa o izkušnjah z izvajanjem programa Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu. Pri voznikih, ki so starejši od 70 let, opažajo tudi težave s tehniko vožnje, na primer pri vožnji z visokimi obrati in speljevanju v klanec. »Zato priporočamo uporabo vozila z avtomatskim menjalnikom in vozila z več asistenčnimi sistemi, katerih cilj je povečanje varnosti posameznika v vožnji,« pravijo na agenciji.
Pri vožnji po enosmernih cestah opažajo, da imajo vozniki največ težav pri pravilnem razvrščanju pred križiščem na enosmerni cesti in zavijanju. »Vzrok je verjetno v tem, da se starejši po enosmernih ulicah vozijo zelo redko oziroma nikoli,« pravijo na agenciji. Težava je tudi vzvratno parkiranje, vendar je ta hitro rešljiva, pravijo: »Ko jim z nasveti in razlago predstavimo vzvratno parkiranje, se jim to zdi zelo enostavno in pravijo, da ga bodo poskušali vključiti v svoje vožnje.« Opažajo tudi delno nezaupanje tipalom v vozilu, kot so kamera za vzvratno vožnjo in parkirni senzorji.
Načrtovanje poti z avtomobilom
»Biti avtonomen, mobilen, aktiven do poznih let je želja vsakega posameznika,« pravijo na agenciji za varnost prometa. Mobilnost najbolj povezujemo z vožnjo avtomobila, s tem pa se pojavlja tudi tveganje za prometne nesreče. »Kljub demografskim spremembam in posledičnemu povečevanju deleža starejših voznikov se število mrtvih v cestnem prometu celo zmanjšuje. To je mogoče pripisati tako vse večji pripravljenosti zelo heterogene skupine starejših voznikov, da sprejema potrebo po telesni aktivnosti in vseživljenjskem učenju kot izziv staranju, da se spoprijema s tehnološkimi novostmi, se prilagaja novim razmeram na cesti in spremljajoči infrastrukturi, kot tudi vse bolj umirjeni in vsem generacijam prijaznejši prometni ureditvi in varnejšim vozilom,« menijo na agenciji za varnost prometa.
Zakonodaja za aktivno udeležbo v cestnem prometu ne postavlja starostnih omejitev: vsak je lahko voznik, dokler je varen voznik. Pomembno pa je, da se starejše voznike seznani z najpogostejšimi napakami v cestnem prometu, ki so v največji meri povezane z upadom kognitivnih sposobnosti. »Opozorimo jih, kako naj se pripravijo na pot z njenim načrtovanjem, s preverjanjem razmer na cesti, s pripravo vozila pa tudi z oceno svojega zdravstvenega stanja,« pravijo na agenciji. Poudarjajo, da sta kljub izkušnjam, ki jih imajo starejši z vožnjo, pri njih izjemno pomembna kritičen uvid v njihovo zdravstveno stanje in posvetovanje z osebnim zdravnikom.
To zadnje – predvsem kontrolo vida in kognitivnih sposobnosti – pa starejši različno sprejemajo. »Nekateri starejši vozniki kontrolnega zdravstvenega pregleda še vedno ne dojemajo kot objektivno sliko svojega zdravstvenega stanja, ki zahteva tudi premislek o spremembi, ampak kot inančno obremenitev in omejitev nekdaj že pridobljenih pravic,« pravijo na agenciji.