Slovenci petkrat na leto k zdravniku
Obisk v splošnih ambulantah Rekorderji so Slovaki, Madžari in Nemci, ki le dva meseca v letu niso pri zdravniku
Slovenci po obisku v splošnih ambulantah nismo v vrhu držav EU, saj smo leta 2020 opravili dobrih pet obiskov na leto ali dvakrat manj kot Slovaki, Madžari in Nemci, ki so skoraj desetkrat na leto obiskali splošnega zdravnika. To je tudi najvišje povprečje v državah članicah EU. K zobozdravniku so leta 2020 najpogosteje šli Nizozemci, najbolj pa so se ga izogibali Irci, Madžari, Romuni in Ciprčani.
Eurostatova raziskava, ki poleg obiska splošnih ambulant prinaša tudi podatke o obiskih pri zobozdravniku, psihologu, psihoterapevtu in fizioterapevtu, kaže, da so se prebivalci s severa EU (Švedi) in juga (Grki) leta 2020 najmanjkrat posvetovali s splošnim zdravnikom: manj kot trikrat.
Večina Evropejcev je zdravnika obiskala od štiri- do 7,3-krat na leto, med njimi tudi Slovenci, ki smo zabeležili 5,2 obiska. Opazna odstopanja je statistika zaznala v nečlanicah EU: na Norveškem in v Severni Makedoniji.
K zobozdravniku so se najmanj – manj kot 0,5-krat v letu – naročali prebivalci Cipra. V večini držav EU so ga obiskali od 0,7- do 1,5-krat v letu, rekorderji pa so Nizozemci s povprečjem 2,5 obiska na prebivalca. Pri zobozdravniku so bile pogosteje Evropejke. Velika odstopanja je zaznati zunaj EU.
Švicarji, denimo, so se na zobozdravniškem stolu znašli enkrat v letu 2020, Severni Makedonci pa ga skoraj niso videli – zaznali so 0,3 odstotka obiskov.
Na Malti, v Bolgariji in Romuniji več kot štiri odstotke ljudi, starejših od petnajst let, še nikoli ni obiskalo zobozdravnika ali ortodonta.
Evropejci se zelo različno odločajo za preglede v splošnih ambulantah, kaže zadnja raziskava Evropskega statističnega urada za leto 2020. Vsem pa je skupno, da se pogosteje kot za obisk specialista odločajo za obiske splošnega zdravnika, da se tako za pregled pri splošnem zdravniku kot pri specialistih, to je psihologih, psihoterapevtih in izioterapevtih, odloči več žensk kot moških ter da štirikrat redkeje kot v splošne zavijemo v zobozdravstvene ambulante. Leta 2020 je bilo v EU po podatkih Eurostata 1,75 milijona zdravnikov, od teh 454.000 splošnih; pri nas je v splošnih ambulantah od dobrih 6940 delalo 1450 zdravnikov.
• Raziskali so obiske Evropejcev pri zdravnikih leta 2020.
• Večkrat v splošne kot v specialistične ambulante, k zobozdravniku nikakor.
• Pri zdravnikih in specialistih največ Slovencev nad 65 let.
Omenjena raziskava Eurostata je prva v EU, ki vključuje tudi podatke o vplivu pandemije covida-19 na obiske v splošnih ambulantah. Teh je bilo leta 2020 v primerjavi s povprečjem obiskov v obdobju 2017–2019 manj v kar 22 od 23 držav EU (podatki za vse države, denimo tudi obisk Slovencev pri zobozdravniku, niso dostopni, o. p.), najbolj so se zmanjšali v Italiji in Litvi; v prvi za slabo polovico, v zadnji za dobro tretjino.
Leta 2019 je na območju Evrope potekal tudi tako imenovani tretji val raziskave med starejšimi od petnajst let, ki so najmanj štiri tedne pred raziskavo obiskali splošnega zdravnika oziroma specialista. Sodeč po podatkih, se je v tistem času več Evropejcev zglasilo v splošnih kot v specialističnih ambulantah. Pri tem, razen Turčije ni bilo večjih odstopanj med pacienti v EU in tistimi na Islandiji, Norveškem ali v Srbiji. V štirih tednih pred raziskavo so največ obiskov pri splošnem zdravniku zaznali na Poljskem in pri naših južnih sosedih. Poljska pa izstopa tudi po posvetih s specialisti.
V razviti Evropi več stisk
Leta 2019 se je približno 6,5 odstotka prebivalcev EU v dvanajstih mesecih pred že omenjeno raziskavo posvetovalo s psihologom, psihoterapevtom ali psihiatrom; v Sloveniji je njihovo pomoč poiskalo slabih šest odstotkov, skrb pa vzbuja velik delež mladih med 15. in 24. letom. Samo na Cipru
Ciprčanke leta 2020 skoraj niso iskale pomoči pri psihiatrih, ženske na Islandiji pa največkrat.
so imeli omenjeni specialisti več obravnav moških kot žensk. Delež žensk pri psihologu, psihoterapevtu ali psihiatru je bil še posebno velik v nordijskih državah članicah in Luksemburgu. Ta vzorec se je ponovil še na Islandiji in Norveškem, medtem ko manj kot en obisk beležijo Bolgarija, Ciper in Romunija. Največkrat so pomoč pri omenjenih specialistih v povprečju iskali pacienti v Nemčiji in na Švedskem, v splošnem pa po vsej Evropi, od Islandije do Grčije, več prebivalcev iz mest kot s podeželja. Edina izjema je Ciper, kjer so opazili obratni vzorec: največji delež posvetovanj s specialisti za zdravljenje človeških stisk so zaznali med ljudmi na ciprskem podeželju, najmanjši pa med tistimi v mestih.
Pomoč izioterapevtov so leta 2019 večinoma iskali Luksemburžani in Francozi, najmanj Romuni, Slovenija pa je s še ne šestnajstimi obiski pod povprečjem EU. Največ je bilo v izioterapevtskih čakalnicah pacientov srednjih let, v prednosti so ženske. Tudi iz te statistike je izstopal Ciper: na Cipru in Malti so moški bolj kot ženske iskali pomoč izioterapevtov.
Ženske večkrat pri zdravniku
V večini držav EU so leta 2019 v tednih pred raziskavo ženske pogosteje poiskale pomoč v splošnih ambulantah kot moški. Za desetino več žensk se je, denimo, pri zdravniku zglasilo na Danskem, na Poljskem pa za celo petino več. Najbolj »enakovredno« so zdravnika obiskovali moški in ženske na Finskem, Cipru, Češkem in v Estoniji. Evropejke so se pogosteje odločale tudi za specialistične preglede. Največji razlike med spoloma so zabeležili na Poljskem, najmanjše na Irskem. Po pričakovanjih so bili pri splošnih zdravnikih in specialistih največkrat starostniki nad 65. letom. V Sloveniji je dobrih 40 odstotkov pacientov te starostne skupine obiskalo splošnega zdravnika, skoraj 30 odstotkov pa specialista.
Veliko odstopanj od evropskega povprečja je statistika zaznala tudi v državah nečlanich EU. Norvežani so leta 2020 imeli manj kot štiri obiske pri splošnem zdravniku, Severni Makedonci pa dobrih devet.