Keber odgovarja, da pedagoški proces ni dvoživkarstvo
Odziv na očitke Nekdanji minister čaka dokaze o napačnem ravnanju
»Najhujša oblika, popolnoma prikrita oblika privatizacije, so dvoživke. To so zdravniki, ki v javnem sistemu uživajo osnovno socialno varstvo, varnost, v zasebnem sistemu pa uživajo dodatne bogate dohodke.«
Dušan Keber o tem, kaj so dvoživke na torkovem shodu pacientov, namenjenem ohranitvi javnega zdravstva
V torek je na pobudo iniciative Glas ljudstva potekala stavka pacientov, nezadovoljnih s stanjem v zdravstvu. Med podporniki iniciative je tudi Dušan Keber, nekdanji minister za zdravje, ki se vneto bojuje proti dvojnim praksam zdravnikov, tako imenovanemu dvoživkarstvu. Anonimni viri so sporočili, da zdaj govori prav nasprotno od tega, kar je v preteklosti delal.
Anonimni pisci so na dan stavke sporočili, da imajo dovolj sprenevedanja in obtožb, ki jih razglaša upokojeni prof. dr. Dušan Keber ter njegovih očitkov nekdanjim kolegom o zaslužkarstvu, dvoživkarstvu in popoldanskemu delu. Spomnili so, da je sam počel prav to, proti čemur zdaj pridiga. Pripeli so fotograije oglasov iz zdravniških revij, iz katerih je razvidno, da je Kebrovo zasebno podjetje Educatio Medica redno organiziralo strokovne tečaje za zdravnike. »Prijavnino je bilo treba plačati na račun njegovega podjetja, prijave za dogodek zasebnega podjetja pa so zbirali v tajništvu klinike za žilne bolezni UKC Ljubljana v nekdanji bolnišnici Trnovo, kjer je Keber delal,« so zapisali dobro obveščeni.
Keber je podjetje Educatio Medica ustanovil leta 1995, leta 1996 pa je postal strokovni direktor v ljubljanskem kliničnem centru, oglasi za izobraževanja segajo v obdobje 1995–1998.
»Ugledni profesor na medicinski fakulteti in strokovni direktor kliničnega centra je namesto organizacije izobraževanj na fakulteti ali na svoji kliniki to takrat počel skoraj edini kot zasebnik. Občasno celo v prostorih kliničnega centra. V času, ko je bil v javni službi, je znanje, ki ga je pridobil kot profesor in zdravnik javne bolnišnice, tržil v zasebnem podjetju,« so zapisali anonimneži.
Osebne diskvaliikacije
Keber je v odgovor navedel, da so njegovi tečaji potekali pred mnogimi leti in da lastne dokumentacije verjetno nima več. »Mislim, da mi ni treba odgovarjati, dokler se anonimni pisci ne bodo potrudili dokazati, kaj napačnega sem storil in v čem je moja takratna dejavnost podobna fenomenu dvoživkarstva in rušenja javnega zdravstva, ki je predmet mojih kritik.« Dodatno je pojasnil, da pedagoškega dela ni mogoče enačiti z delom 'dvoživk'. »Celo sodnikom, ki jim je skoraj prepovedano delati domala vse, ne samo v pravniški, temveč tudi v gospodarski dejavnosti, je izrecno dovoljeno pedagoško delo.«
Tečaje je nehal izvajati leta 2005. Konec leta 2005 je tudi nehal delati na medicinski fakulteti, leta 2014 pa se je upokojil.
Podatkov o tem, koliko poslovnih prihodkov je imelo njegovo podjetje v času, ko je bil strokovni direktor UKC Ljubljana, nismo izbrskali, je pa iz poslovnih baz razvidno, da je v času po prenehanju mandata ministra za zdravje, torej od leta 2005 do lani, njegovo podjetje ustvarilo več kot 670.000 evrov čistih poslovnih prihodkov (glavnino v obdobju med letoma 2005 in 2013). »Prihodki po letu 2005 so bili ustvarjeni izključno na mednarodnih projektih v BiH, Srbiji in Vietnamu, kjer sem sodeloval kot strokovnjak za zdravstvene sisteme, ki so jih razpisale vlade oziroma ministrstva teh držav, inancirale pa mednarodne inančne ustanove,« je pojasnil Keber. Iz aplikacije Erar je razvidno, da je njegovo podjetje v obdobju 2006–2011 od Univerze v Ljubljani prejelo dobrih 22.000 evrov, od ZD Ljubljana dobrih osem tisočakov, delal je še za zdravstvene domove Medvode, Celje, Šentjur in SB Celje – od teh je skupaj prejel dobrih šest tisoč evrov.
Po odhodu s položaja ministra za zdravje konec leta 2004 je nekaj časa prejemal nadomestilo. Junija 2008 so Finance poročale, da je bil Keber v KCL redno zaposlen kot svetovalec za polovični delovni čas: »Mesečno brez dodatka za minulo delo je prejemal 1934,87 evra bruto, je pa edini svetovalec, ki ne prihaja vsak dan v KCL,« so takrat povedali v KCL.
Keber je pozneje svetoval tudi ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc. Ob to se je spotaknil tudi sedanji minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Očital mu je, da je za pripravo sprememb zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju dobil 20.000 evrov neto za 770 ur opravljenega dela. »Brez izdelka.« Keber je že pred dnevi v odzivu zapisal, da je minister uporabil osebne diskvaliikacije in da bi, če bi pobrskal po predalih, odkril dokončan predlog omenjenega zakona z vsemi poglavji in razlagami, rezultat usklajevanja dela številnih strokovnjakov s 482 členi in obsežnimi uvodnimi pojasnili. »Kdor je kdaj pisal tako obsežen zakon, ve, da ga ni mogoče napisati v takem času; ministrova ekipa bo za tuhtanje o prihodnji reformi potrebovala leto in pol. Število izplačanih ur kaže zgornji z zakonom predpisani limit; v resnici jih je bilo precej več,« je zapisal Keber in dodal, da bi bilo bolje delati v ambulanti za neopredeljene: v tem primeru bi prejel pri plačilu 80 evrov na uro kar 61.600 evrov neto.
Keber je v pogovoru za Delo še vprašal, ali se nam ne zdi nenavadno, da se prav zdaj, ko se tako glasno zahtevajo spremembe v zdravstvu, dogajajo anonimne diskreditacije z zgodbami, ki segajo tudi 26 let v preteklost. Kot se spomni, je skrbno preverjal, da pri organizaciji tečajev ni v konliktu interesov ali da pri tem ni sporno karkoli drugega.