Trio za sodelovanje ZDA, Mehike in Kanade
Severnoameriški vrh Veliko težav je povezanih z nezakonitimi migracijami in Kitajsko
V znamenju rekordnega prestopanja južne meje ZDA se je v prestolnici Mehike končal vrh »treh amigov« Joeja Bidna, Manuela Lópeza Obradorja in Justina Trudeauja. Voditelji ZDA, Mehike in Kanade se bolj ali manj redno srečujejo že skoraj dve desetletji, ob naraščanju tihotapstva ljudi in mamil ter kitajskega vpliva pa je sodelovanje severnoameriških voditeljev še bolj nujno.
Biden je pred prihodom v Ciudad de México obiskal domači El Paso, eno od največjih vstopnih točk migrantov čez obmejno reko Rio Grande, ki jo je v dveh letih njegovega predsedovanja poskušalo prestopiti pet milijonov ljudi. Ni povsem jasno, kolikim je uspelo, v demokratskih mestih na severu države, kot sta New York in prestolnica Washington, kjer teksaški avtobusi pred rezidenco podpredsednice Kamale Harris redno odlagajo nezakonite migrante, pa bijejo plat zvona.
V zveznem predstavniškem domu so vladajoči republikanci proti demokratskemu ministru za domovinsko varnost Alejandru Mayorkasu vložili zahtevo za odpoklic. Mayorkas je še nedavno zatrjeval, da je položaj na meji pod nadzorom, a so pred Bidnovim obiskom z ulic El Pasa umaknili migrante, kritiki pa na vsej več kot tri tisoč kilometrov dolgi meji z Mehiko vidijo obsežno trgovanje z ljudmi in mamili. Mehiški predsednik Manuel López Obrador se je kolegu iz ZDA kljub temu zahvalil, da v nasprotju s predhodnikom Donaldom Trumpom ni zgradil niti metra zidu. Joe Biden, pa čeprav se je v El Pasu sprehodil ob tamkajšnjem zidu, bo poskušal položaj rešiti z dovoljenjem vstopa za določen čas 30 tisoč migrantom na mesec, če bodo zanj zaprosili v svoji državi.
Poleg plazu migrantov na ameriško-mehiški meji opažajo tudi močno povečano tihotapstvo mamil, ki so samo v minulem letu ubila sto tisoč Američanov. Na območju naj bi v resnici vladali mehiški kriminalni karteli, čeprav se je mehiški predsednik ponorčeval iz televizijskih nadaljevank, ki kriminalce kažejo kot lepe ljudi v velikih hišah in z dragimi avtomobili, ki samo dvignejo telefonsko slušalko, pa dobijo zvezo s policijskimi načelniki, vojaškimi voditelji in celo predsedniki države. Življenje včasih prekaša domišljijo. Tako so v severozahodnem mehiškem mestu Culiacán med aretacijo sina razvpitega El Chapa, ki v Koloradu prestaja dosmrtno zaporno kazen, streljali na potniško letalo.
»Kojoti«, kot imenujejo obmejne tihotapce, naj bi samo z migranti zaslužili 13 milijard dolarjev na leto, zato nekateri republikanci zahtevajo vojaško posredovanje na tem območju. Mejna problematika je tudi v osrčju številnih drugih težav Severne Amerike. Sestavine za morilski fentanil, ki jih mehiški karteli tihotapijo v ZDA, večinoma prihajajo iz Kitajske, ki tudi sicer povečuje vpliv v Južni Ameriki in drugod. Kritiki pa se tudi bojijo, da bo azijska velikanka največ pridobila s prehajanjem ZDA na obnovljive energetske vire pod sedanjim demokratskim predsednikom.
Biden je pravkar ponosno oznanil veliko investicijo južnokorejske
• Biden in Trudeau pri mehiškem gostitelju vrha Obradorju.
• Milijonski prestopi južne meje ZDA.
• Tudi v ZDA mnogi za prepoved kitajskih nakupov zemlje.
ga proizvajalca sončnih celic Hanwha Q Cells v Georgii, Kitajska pa na zahodni polobli kupuje rudnike za baterije nujno potrebnega litija. Lani je kitajski nakup svojega rudnika litija v Argentini dovolila Kanada, čeprav premier Trudeau prav tako prisega na obnovljive energetske vire. Ameriški republikanci tudi tu oporekajo v prepričanju, da bi se morali vrniti k Trumpovemu spodbujanju ameriške energetske neodvisnosti z nato in zemeljskim plinom, Mehika in Kanada pa sta zadovoljni, ker ju Biden vključuje v svojo gospodarsko doktrino »Made in America«.
Na levici in desnici na ameriških celinah so si vse bolj edini pri nasprotovanju kitajskim nakupom električnih napeljav, pristanišč in kmetijske zemlje. Morebitni predsedniški kandidat ameriške desnice, loridski guverner Ron DeSantis, se zgleduje po kanadski prepovedi kitajskih nakupov ameriške zemlje, še posebej v bližini vojaških oporišč. Trudeau je zaradi pregretega trga nepremičnin ustavil vse tuje nakupe kanadske zemlje, a je večina teh iz Kitajske in Indije, loridski konservativec pa ne izključuje še drugih ukrepov: »Zakaj bi bili pri nujnih stvareh za življenje in varnost odvisni od sovražne države?« Davčne in druge ovire za kitajske nakupe sta postavili tudi Avstralija in Nova Zelandija.
Svetovna avtokratska os, kamor poleg Kitajske sodita Rusija in Iran, podpira Venezuelo, Kubo in Nikaragvo, države torej, od koder prihaja velik del južnoameriških migrantov v ZDA. Po drugi strani pa je Brazilija predsednika Luiza Inácia Lule da Silve pravkar videla vdor privržencev prejšnjega Jaira Bolsonara v državni parlament, zelo podoben vdoru Trumpovih privržencev v ameriški kongres 6. januarja 2021. Bolsonaro se je zatekel na Florido.
Obmejni tihotapci naj bi samo z migranti zaslužili 13 milijard dolarjev na leto.