Kitajska se maščuje sosedama, vsem drugim grozi
Pandemija Za kitajsko oblast je bolj kot obnovljena naročila blaga pomembno to, da je nihče ne razglaša za nevarnost
Ena od nalog, ki si jih je Komunistična partija Kitajske (KPK) dala v tem stoletju, je, da ne bo dovolila, da bi kdo kadarkoli kakorkoli žalil Kitajce. Tolmačenje, kaj velja za žalitev, je seveda v rokah kitajske vlade. Ta pa je ugotovila, da so omejevalni ukrepi, ki sta jih uvedli Južna Koreja in Japonska, da bi preprečili širjenje covida-19 iz Kitajske, predvsem diskriminacijski, in odločila se je, da se bo sosedama maščevala z ustavitvijo izdajanja kratkoročnih vizumov.
Deset dni pred tradicionalnim novim letom, ki ga praznujejo tako na Kitajskem kot v Južni Koreji, je vodstvo v Pekingu sporočilo, da kitajski konzulat v Seulu ne bo izdajal poslovnih, turističnih, tranzitnih in drugih vizumov, ki so potrebni za osebna potovanja. Številne južnokorejske družine živijo ločeno med dvema državama in veliko se jih ni moglo sestati že dolga tri leta, odkar se je pojavil koronavirus. Tudi med bližnjimi prazniki se ne bodo srečali. Tokrat zato, ker ne bodo dobili vizumov za vstop v Kitajsko.
Potem ko je vodstvo v Pekingu sporočilo, da bo z 8. februarjem odpravilo vse omejitve potovanj po državi in tujini, je Japonska prva uvedla obvezne PCR-teste za vse potnike, ki prihajajo iz Kitajske. To je bil odziv na naglo širjenje koronavirusa po vseh delih sosednje države, o čemer kitajska zdravstvena oblast nič več ne objavlja dnevnih podatkov. Informacije, ki prihajajo iz zasebnih virov, se močno razlikujejo od tistih, ki jih objavlja državna komisija za zdravstvo, in prav zaradi neskladja med statistiko in dejanskim stanjem se je cela vrsta držav odločila, da se bodo zaščitile pred vrnitvijo že znanih ali prihodom novih in morda še nevarnejših sevov koronavirusa.
Iz Južne Koreje so prejšnji teden sporočili, da razmišljajo o začasni, enomesečni prekinitvi izdajanja kratkoročnih vizumov za potnike iz Kitajske. Zunanje ministrstvo trdi, da je vodstvo v Seulu ta ukrep uvedlo na podlagi znanstvenih temeljev in objektivne evidence. Korejska uprava za nadzor in preprečevanje bolezni med drugim navaja, da prihaja kar 80 odstotkov vseh »uvoženih primerov« okužbe iz Kitajske. Direktor uprave Čoi Seung Ho pa ob tem opozarja, da se je število potnikov iz Kitajske, ki so bili na testu za covid-19 pozitivni, od novembra do decembra povečalo za 14 odstotkov. Čoi je dodal, da vsi restriktivni ukrepi veljajo tudi za južnokorejske državljane, ki prihajajo iz Kitajske, tako da prav gotovo ni mogoče trditi, da so ukrepi diskriminacijski.
Na Kitajskem je leta 2019 živelo več kot tristo tisoč Južnih Korejcev, dve leti pozneje se je njihovo število zmanjšalo na 247.000. Veliko jih je zaposlenih v južnokorejskih podjetjih, ki poslujejo na kitajskem trgu, pri čemer mnogi s seboj niso pripeljali družine, saj so računali na pogoste in razmeroma poceni letalske linije, ki so povezovale državi. Zdaj je vse to precej negotovo.
Prerekanje politične narave
A ostaja vprašanje, zakaj se je Kitajska odločila, da se bo maščevala sosednjima državama, ne pa, denimo, Franciji ali Avstraliji, ki prav tako zahtevata negativni PCR-test za potnike, ki pripotujejo iz kitajskih mest. Vodstvo v Parizu je uvedlo omenjeni ukrep, a se je francosko veleposlaništvo v Pekingu takoj oglasilo na družbenem omrežju weibo in poudarilo, da so kitajski turisti v njihovi državi nadvse dobrodošli. Kitajci so to razumeli kot neke vrste opravičilo in Francozom je bilo oproščeno. Vsaj za zdaj.
Južna Koreja in Japonska dobro vesta, da sta od nekdaj priljubljena cilja kitajskih turistov med velikimi prazniki in pred tradicionalnim novim letom, ki bo nastopilo 22. januarja, vendar nista povečali števila poletov iz kitajskih mest, kot da si ne želita velikega števila turistov iz te države. »To je žaljivo!« se glasi eden od komentarjev na družbenem omrežju weibo.
Velik del tovrstnega prerekanja je povsem politične narave. Ustavitev izdajanja vizumov Južnim Korejcem in Japoncem je še eno opozorilo Seulu in Tokiu, naj ne krepita zavezništva z Ameriko proti Kitajski. Japonski premier Fumio
Kišida je na poti v Washington, kjer bo v petek s predsednikom Joejem Bidnom potrdil bližnja stališča glede ogrožanja varnosti na območju Indopaciika, kar naj bi počela predvsem Kitajska.
Medtem se po Kitajski še naprej širi okužba. Po zadnjih ocenah je na covid-19 pozitivnih 90 odstotkov prebivalcev Henana. V tej, po številu prebivalcev tretji največji kitajski pokrajini je s koronavirusom okuženih več kot 88 milijonov ljudi, v industrijski pokrajini Zhejiang pa so prejšnji teden zaznali milijon novih primerov bolezni na dan. Kot navajajo kitajski strokovnjaki, je v teh dveh pokrajinah, prav tako v številnih mestih in regijah, pandemija že dosegla vrhunec, tako da je mogoče v prihodnje pričakovati upadanje števila obolelih. Posamezni epidemiologi opozarjajo, da bosta sledila še dva valova, spomladi in poleti. Ljudje obolevajo tudi na podeželju in nekateri umrejo zaradi covida, a se nihče več ne testira. Tako se ne bo nikoli natančno vedelo, za koliko Kitajcev je bil koronavirus usoden.
Za kitajsko oblast je od vsega najbolj pomembno to, da nihče ne pomisli, da bi bili Kitajci krivi za morebitno vrnitev visokih številk okužbe po vsem svetu. Zato so jezni zaradi restriktivnih ukrepov sosednjih držav. Seveda se jima bodo maščevali za vsako ceno.
• Kitajska ustavila izdajanje kratkoročnih vizumov za Južno Korejo in Japonsko.
• Francija in Avstralija tudi zahtevata negativni PCR-test za potnike iz Kitajske.
• V številnih kitajskih mestih in regijah je pandemija že dosegla vrhunec.