Svetovna banka znižuje napovedi in svari pred recesijo
Svetovna ekonomija Močno poslabšane napovedi za letos, zlasti za evrsko območje in ZDA – Prihodnje leto bo sledilo šibko okrevanje
Svetovna banka je precej znižala napoved letošnje svetovne gospodarske rasti, in sicer s treh na 1,7 odstotka. To je tretja najnižja številka v zadnjih desetletjih, po recesijah, ki sta jih povzročili inančna kriza leta 2009 in pandemija v letu 2020.
Tako velik upad je posledica sočasnega delovanja treh dejavnikov: zaostrene denarne politike za omejitev rekordno visoke inlacije, poslabšanja pogojev inanciranja in nadaljevanja motenj, ki jih povzroča ruska invazija v Ukrajino. Za prihodnje leto 2024 analitiki napovedujejo postopno okrevanje in zvišanje svetovne gospodarske rasti na 2,7 odstotka.
Poslabšanje razmer in upočasnitev rasti v treh največjih gospodarskih blokih – ZDA, državah z evrom in na Kitajskem – bosta seveda imela posledice tudi za razvijajoče se države. Kombinacija nizke rasti, poslabšanih pogojev inanciranja in visoke zadolženosti bo verjetno zmanjšala investicije in sprožila propade podjetij. Nadaljnji negativni šoki, kot so visoka inlacija, še bolj zategnjena denarna politika, nadaljevanje težav v večjih ekonomijah ali pa še naraščajoče geopolitične napetosti bi svetovno gospodarstvo lahko pahnili v recesijo, poudarjajo v Svetovni banki. Kratkoročno so zato nujna globalna prizadevanja za zmanjšanje tveganja za recesijo in olajšanje visokih dolžniških bremen za razvijajoče se in manj razvite države. Glede na omejen manevrski prostor je nujno, da vlade kakršnokoli iskalno pomoč osredotočijo na najranljivejše skupine in poskrbijo, da inančni sistemi ostanejo odporni, inlacijska pričakovanja pa pod nadzorom. »Šibkejša rast in manjše naložbe bodo še poslabšali razmere na področjih izobraževanja, zdravja, boja proti revščini in infrastrukture, ob hkratnih vse večjih zahtevah podnebnih sprememb,« je v izjavi poudaril predsednik Svetovne banke David Malpass.
Evrsko območje z ničelno rastjo
Analitiki Mednarodne banke za obnovo in razvoj, kot se uradno imenuje washingtonska institucija, sicer ne navajajo ločenih številk za Slovenijo, so pa med posameznimi svetovnimi regijami najizraziteje poslabšali napovedi za evrsko območje. Zanj so v primerjavi z junijem lani znižali napoved za kar dve odstotni točki in mu za letos kot celoti napovedujejo recesijo ter povprečno ničelno gospodarsko rast. Države z evrom naj bi prihodnje leto sicer postopno okrevale, a napovedana rast je zelo zmerna, 1,6-odstotna. Podobno okleščena je tudi napoved za ZDA, kjer naj bi letošnja rast dosegla simboličnih 0,5 odstotka, za prihodnje leto pa je napoved enaka kot v povprečju evrskega območja.
Inlacija se je lani zvišala v skoraj vseh državah po svetu, v drugi polovici leta pa je povprečno znašala devet odstotkov, največ po letu 1995. Dobra novica je, da so se inlacijski pritiski začeli proti koncu leta zmanjševati, delež držav, kjer se rast cen pospešuje, pa se zmanjšuje. Po drugi strani pa ostaja osnovna inlacija (očiščena cen energentov in hrane) v veliko državah nepričakovano visoka, kar pomeni, da bi svetovna inlacija lahko ostala visoka dlje, kot je bilo najprej pričakovano.
V kratkem bo nove gospodarske napovedi predstavil tudi Mednarodni denarni sklad, in sicer na svetovnem gospodarskem forumu v Davosu. Predsednica Kristalina Georgieva je že prejšnji teden napovedala, da bo letošnje leto težje od lanskega, poleg tega bo v recesijo menda zašla tretjina držav sveta.
• Svetovna banka je znižala napovedi svetovne rasti s treh na 1,7 odstotka.
• Evrskemu območju za letos napovedujejo ničelno rast.
• Zaostrovanje geopolitičnih napetosti bi povzročilo daljšo recesijo.