Štorklje, žerjavi in planinski vrabec

Po besedah Urše Gajšek iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) letos doma prezimuje 12 štorkelj, kar je rekordno število (tiste, ki jih opažajo med 15. novembrom in 15. februarjem), vendar je to pri 267 gnezdečih parih (534 osebkov) le dva odstotka. Med letoma 1999 in 2010 so prezimovale zgolj posamične, od zime 2014/15 jih prezimuje po vsaj pet belih štorkelj. »V večjem delu Evrope jih vse več prezimuje na gnezditvenem območju. Mnoge so si skrajšale selitvene poti, ostanejo na Iberskem polotoku na odprtih smetiščih ali na riževih poljih, kjer se prehranjujejo z invazivnim luizijanskim rakom,« je povedala.

Tudi za žerjave, ki v zadnjih letih vse pogosteje preletajo Slovenijo, sklepajo, da so selitvene poti premaknili bolj zahodno in spremenili prezimovališča. V preteklosti so bile pri nas zelo pogoste zimske gostje njivske gosi, zdaj so samo še posamezne. Globalno segrevanje najbolj ogroža visokogorske ptice, divjega petelina in belko. Skrb vzbujajoče je tudi za vrste, ki živijo na mokriščih. Mokrišča zelo hitro izgubljamo, tudi zaradi izsuševanja in spreminjanja rečne dinamike. Tomaž Mihelič, prav tako iz DOPPS, dodaja, da je prav tako zelo ogrožen planinski vrabec, ki živi nad 2000 metri in išče insekte v snegu tudi poleti, kar pa počne vse težje. Vrsta, ki je v desetletju doživela kar 95-odstotni upad, je rečni cvrčalec, a težko sodijo, kaj je zares vzrok za njihov drastični upad. »K nam prihajajo tudi vrste z juga, opazili smo že deset parov rdečih lastovk,« je še dejal sogovornik.