Rusija bo na postajo poslala nov sojuz
Ruska vesoljska agencija je sporočila, da bo 20. februarja na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) izstrelila kapsulo sojuz MS-23, s katero se bodo na trdna tla prepeljali ruska kozmonavta in ameriški astronavt, potem ko se je okvaril sojuz, s katerim so pripotovali na postajo.
Spomnimo: iz sojuza MS-22 je 14. decembra lani iztekla hladilna tekočina za uravnavanje temperatur v prostoru za posadko. Ruski inženirji so preverjali, ali bi bila vseeno dovolj varna za prevoz, Nasa se je pozanimala pri Spacexu, ali bi lahko uporabili dragona, vseskozi pa je bila najverjetnejša možnost rešitve, da Rusi v orbito pošljejo novo kapsulo. Polet sojuza MS-23 je bil sicer predviden za marec. Poškodovana kapsula se bo prav tako vrnila na Zemljo, seveda prazna.
Pravilo pri potovanjih posadk je, da se iz vesolja vrnejo z istim plovilom ali vsaj s plovilom istega tipa, s katerim so vanj odpotovale. Vzrokov je več: drugačno je upravljanje plovila, tudi oblačila za ruski sojuz in ameriški dragon so povsem različna. Sergej Prokopjev, Dmitrij Petelin in Frank Rubio so na postajo s sojuzom prispeli septembra lani, njihova vrnitev je bila načrtovana za konec marca letos. Odprava se bo, kot so pojasnili pri Roskozmosu, zdaj nekoliko podaljšala. Na svoj polet v vesolje bo morala počakati tudi posadka sojuza MS-23, 16. marca bi na njem sicer morali potovati kozmonavta Oleg Kononenko in Nikolaj Čub ter ameriška astronavtka Loral O'Hara.
Na telegramu so pri Roskozmosu še pojasnili, da niso potrdili mehanske okvare za nastanek manj kot milimeter široke razpoke. Z eksperimenti so pokazali, da je najverjetnejši vzrok zanjo trk meteoroida. napovedovali, da bi plazmo lahko pognali že leta 2025, vendar so bili številni skeptični.
Zdaj je Pietro Barabaschi, ki je generalni direktor projekta, potrdil, da so bili načrti nerealistični, še preden so naleteli na dve veliki težavi. Ena so bile napačne velikosti spojev, nato pa so v toplotnem ščitu zaznali še sledi korozije. Popravilo bi lahko trajalo več let, je za AFP dejal Barabaschi. Do konca leta bo znan nov časovni okvir, da bodo vseeno ujeli načrtovano polno fazo delovanja, ki naj bi stekla leta 2035. Iter naj bi iz 50 megavatov vložene energije ustvaril 500 megavatov fuzijske energije. Pri projektu sodeluje sedem partneric: EU, Kitajska, Indija, Japonska, Južna Koreja, ZDA in Rusija, ki ostaja del projekta tudi po invaziji na Ukrajino.