Šest desetletij predane in pestre kulturne vzgoje
Barbara Murn Vrviščar, Pionirski dom Odrske produkcije svobodnih kulturnih ustvarjalcev so v Pionirskem teatru dobile nov dom
Pionirski dom – Center za kulturo mladih, ki kot vodilna ustanova na področju zunajšolskih dejavnosti deluje že od leta 1963, je z raznolikimi ustvarjalno-izobraževalnimi programi dosegel že več kot sto tisoč otrok in mladostnikov. Lanskega oktobra se je naboru pridružil še Pionirski teater, ki domači kulturni prostor bogati z odrskimi produkcijami za vse starostne skupine.
Kot poudarja direktorica Barbara Murn Vrviščar, je Pionirski dom varno in spodbudno okolje za otroke in mladostnike, ki v hiperkapitalističnem svetu izgubljajo svojo avtentičnost, in močan zaveznik ozaveščenih staršev, ki jim je pomembno, kdo obravnava njihovega otroka in kako. »A ne hodite k nam z ambicijo, da bi bil sin odličnjak, kajti vse znanje bomo usmerili v to, da bo samozavesten, pogumen in neustrašen pri izražanju samega sebe. Če še ni, bo vzljubil kulturo in jo živel. Vsekakor pa bo pri nas pozabil na mobilni telefon.«
Pionirski teater deluje šele dobre tri mesece, pa je v tem času gostil že 19 predstav. Katere programske vrzeli zapolnjujete z njim?
Ideja Pionirskega teatra je stara toliko, kolikor je star temeljni problem svobodnih kulturnih ustvarjalcev – pomanjkanje in cenovna nedostopnost dvoran ter drago medijsko oglaševanje predstav. Enačba je bila preprosta. Pionirski dom, ki ga je ustanovila Mestna občina Ljubljana, ima v upravljanju dve dvorani, Festivalno dvorano in Jenkovo na Miklošičevi 28, ki sta bili v popandemijskem času zmerno prosti; s programom Pionirskega teatra želimo svobodnim ustvarjalcem omogočiti inančno dostopne prostore za predstave ter jim neproitno pomagati pri promociji in trženju umetniških projektov. Naša prednost je, da nismo omejeni z določenim žanrom, zato lahko ponudimo raznolikost. Smo vključujoči.
Želimo si, da bi čim več ljudi na svoj seznam najljubših prostočasnih dejavnosti dodalo ogled gledališke predstave. Pri tem dajemo poudarek otroški publiki – vsako drugo soboto v mesecu je na sporedu tudi otroška predstava. Pionirski dom je center za kulturo mladih, pri čemer razumemo, da je umetnost del otroka. Če je odrasli ne mara, mu jo je nekdo na poti priskutil. Zakaj ne bi tega dovolj zgodaj preprečili?
Katera merila mora izpolnjevati kakovostna otroška odrska produkcija in kako se to kaže v vašem programu?
Ponudba otroških predstav je v Sloveniji zelo široka in sega od profesionalnih dramskih gledališč do ljubiteljskih gledaliških ustvarjalcev. Žal pa se otroška produkcija velikokrat dojema kot nekaj preprostega, otroško publiko pa se pri tem podcenjuje. Visoka raven kakovosti je imperativ za kulturno vzgojo. V duhu profesionalnega in kakovostnega odrskega ustvarjanja oblikujemo tudi otroški in mladinski program Pionirskega teatra, vlogo umetniškega vodje pa smo zaupali dramskemu igralcu Tadeju Pišku.
Pionirski dom je tudi sicer znan po najvišjih standardih, naše tečajnike učijo priznani profesorji, pedagogi in mentorji, ki se zavedajo odgovornosti podajanja znanja mladim, pa naj so to tuji jeziki, gledališče, inštrumenti, petje, likovno ustvarjanje, znanost ali ples. Starši svoje otroke k nam pripeljejo tako iz Ljubljane kot iz širše okolice, da bi le dobili optimalne razmere. Verjamem, da je to najboljša naložba za prihodnost.
Kako bi ocenili stanje sodobne slovenske odrske produkcije za otroke?
Vsaj za Ljubljano si upam trditi, da je ponudba zelo dobra. A otrok brez vstopnic je preveč. Za decembrske predstave, ko v glavno mesto rado pride veliko družin tudi od drugod, je bilo septembra že vse razprodano. To se ne bi smelo zgoditi. Z otroškim programom Pionirskega teatra Ljubljana dobiva dodatno ponudbo profesionalnih otroških gledaliških predstav. Pri nas stolov ne zmanjka. Dovolite še mojo zaskrbljenost: še vedno je konec tedna preveč družin v nakupovalnih centrih. Po ure in ure. Trgovine, igralnice, kino, hitra prehrana, igralni avtomati. Vsega preveč, otroci pa kulturno podhranjeni. Saj ni treba veliko, vsak nakupovalni center bi lahko imel tudi oder za otroške predstave.
Pogosto slišimo, da je v poplavi tudi po kakovosti raznolike kulturno-umetniške produkcije vse težje razlikovati med vsebinami. Kaj svetujete?
Vse dokler otrok ne začne obiskovati predstav sam, so za izbiro vsebin starši ključni. Če bo šel vaš najstnik prostovoljno v gledališče, ste pri vzgoji naredili veliko prav. Žal mi je, da so trši oreh pri kulturni vzgoji starši, ki se jim obisk predstave morda zdi nepotreben, ali še huje, na to niti ne pomislijo, kaj šele, da bi otroka navdušili. Prisluhnite sebi. Če je vsebina premaknila vas, če vas sili k razmišljanju, potem je na neki ravni naredila podobno vašemu otroku. Pomembno je, da po predstavi ne pozabite nanjo. Pa ne mislim na obnove, s katerimi so silili nas. Enega otroka bodo spodbudili barvice in papir, drugi bo naredil 'domačo reprizo' s plišastimi igračkami, tretji bo med kolesarjenjem pel pesmico iz predstave. Svojega šestletnika najlažje spodbudim tako, da sama začnem govoriti o tem, kakšna se mi je zdela prestava. Pa mi ne pusti dokončati niti prvega stavka, ker ima toliko povedati.
To sobotno dopoldne bo oder Pionirskega teatra zapolnil otroški kabaret Mehurčki, v katerem se poezija Otona Župančiča prepleta z verzi Tadeja Piška, dva tedna zatem ji bo sledila Zgodba o prijateljstvu med lačno miško in zaspanim medvedom, ki jo dopolnjujejo lutke in avtorska glasba Marjana Peternela. Ogled obeh predstav bo brezplačen.
Da, za prvo sezono smo se odločili, da bo vsaj enkrat v mesecu na sporedu otroška ali mladinska predstava, na katero bo vstop prost. Pri nas bo letos še posebej razigrano, saj Pionirski dom praznuje 60 let delovanja in del praznovanja bodo tudi brezplačne otroške predstave. V preteklem letu smo v koprodukciji z zavodom Godot prvič pripravili profesionalno otroško gledališko predstavo Evolucija, presegla je vsa pričakovanja, zdaj pa je del redne ponudbe za šole. Osmega februarja bo premierno uprizorjena naša druga koprodukcija Fantek in punčka, na praznični dan jo bomo ponudili brezplačno. V produkciji Pionirskega doma nastaja tudi nov pevski projekt, ki bo obravnaval pereč problem odvisnosti mladih od ekranov. Ekranov zato, ker so poleg družbenih omrežij mladi zasvojeni tudi z igranjem igric, gejmerstvom. Mladim ne bomo žugali. Spodbudili jih bomo k premisleku in jim ponudili varen prostor, kjer bodo o tem relektirali. Smo njihov velik zaveznik in zaupanja vreden sogovornik.
V Pionirskem domu razumemo, da je umetnost del otroka. Če je odrasli ne mara, mu jo je nekdo na poti priskutil. Zakaj ne bi tega dovolj zgodaj preprečili?