Devalvirano utopično mesto prihodnosti
Brasília Protesti v brazilski prestolnici znova izzvali polemike o nekoč vzorčnem modernističnem mestu
Ob nedavnih nasilnih protestih v brazilskem glavnem mestu Brasília, ko naj bi bilo poškodovanih kar nekaj stavb, se zastavlja tudi širše vprašanje usode edinega v 20. stoletju zgrajenega mesta, ki je uvrščeno na Unescov seznam kulturne dediščine. Res vandalizem na stavbah ni pustil trajnih posledic, se je pa ob dogodkih ponovno vnela polemika o urbanistični zasnovi mesta in arhitekturnih konceptih Oscarja Niemeyerja.
V dvoinpolmilijonski prestolnici, ki je bila po zamisli takratnega brazilskega predsednika Juscelina Kubitschka zgrajena med letoma 1956 in 1960 pod vodstvom urbanista Lúcia Coste ter arhitekta Oscarja Niemeyerja, so bili med drugim poškodovani nacionalni kongres, stavbni kompleks vrhovnega sodišča ter predsedniška palača Planalto, poleg razbite infrastrukture je bilo uničeno in poškodovano tudi veliko opreme, izginilo naj bi nekaj umetniških del. Predsedniško palačo Alvorada (tovrstnih sedežev predsednika je v Brasílii več, eni imajo rezidenčno, drugi protokolarno ali uradniško funkcijo) naj bi v precej klavrnem stanju sicer zapustil sedaj že nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro, katerega privrženci so prejšnji teden nasilno protestirali v Brasílii.
Novi predsednik Luiz Inácio Lula da Silva in njegova žena Janja naj bi zato že razmišljala o začasnem bivališču, kar ni nič posebej novega, že doslej se številni brazilski predsedniki v rezidenci niso najbolje počutili. Michel Temer, ki je predsedniško funkcijo opravljal med letoma 2016 in 2018, ko so zaradi korupcijskih škandalov odpoklicali predsednico Dilmo Roussef, se je iz rezidence izselil, češ da v njej straši, vendar je bil po prepričanju mnogih pravi razlog nefunkcionalnost in sterilnost stavbe, v kateri je malo ali nič domačnosti. To pravzaprav velja za celotno Brasílio, zelo slavljeni arhitekt Oscar Niemeyer, ki je umrl pred desetletjem v starosti 105 let, naj bi hladno modernistično estetiko postavil v prvi plan, medtem ko mu za funkcionalnost in praktičnost vsakdanjega življenja ter za intimistično atmosfero prebivalcev ni bilo veliko mar.
Neskončno veliko prostora
Projekt je bil načrtovan kot futuristično mesto prihodnosti, izraz nove brazilske gospodarske moči, pa tudi kot poskus urbanizacije notranjosti države, saj se je Brazilija dotlej razvijala predvsem v obmorskih mestih. Niemeyer in Costa sta imela na voljo neskončno veliko prostora, zato se je kompleks razširil do izjemnih proporcev, ob izredno širokih in neznansko dolgih avenijah so daleč vsaksebi nanizani izolirani objekti, v ospredju so geometrijske forme ter tako imenovani novi monumentalizem ter brutalistična arhitektura. Niemeyer je res načrtoval udobno bivanje za vse prebivalce, vendar se je v desetletjih njegov načrt povsem izjalovil, modernistični center je vse bolj obkrožen s favelami, kar je danes eden najbolj evidentnih primerov zgrešenega zgolj teoretičnega socialnega inženiringa.
Tudi standardi gradnje so bili nizki. Pogosto so uporabili slabe materiale, zato je cela vrsta stavb danes povsem dotrajanih, stene so razpokane, kamnite obloge se luščijo, kovinski elementi rjavijo. Ne oziraje se na originalni načrt so postavili kar nekaj stavb, da bi zadovoljili potrebe naraščajočega uradništva in administracije. Številne nekoč ikonične stavbe, kot je muzej sodobne umetnosti, imajo danes anahronističen značaj, poleg tega so nefunkcionalne. Kakorkoli že, po nedavnih protestih problematika prestolnice – ki si jo tako domači kot tuji obiskovalci le redko ogledajo – znova priteguje pozornost, vse glasnejše so zahteve, naj se Brasília odpove nekakšni splendid isolation, torej odlični izolaciji, ki je vse manj odlična. Glede na Unescovo zaščito seveda ni posebnih možnosti za radikalno urbanistično in arhitekturno preobrazbo, verjetno pa bi bilo mogoče kaj storiti, da bi Brasília izgubila sloves enega najbolj devalviranih utopičnih mest prihodnosti. Zgolj zamenjava razbitega stekla in opreme ter restavriranje poškodovanih umetniških platen ne bosta dovolj.
Niemeyer je načrtoval udobno bivanje za vse prebivalce, vendar se je v desetletjih njegov načrt povsem izjalovil.