Velike tekme - velik posel!
Uvedba svetovnega pokala v skokih je pomenila dokončen korak k profesionalizaciji športnikov tudi v tej zimskošportni disciplini. Obenem je bila znamenje, da mora tudi organizacija vrhunskih tekmovanj slediti podjetniški, kapitalski logiki. Interesi ustvarjalcev (vrhunskega) športa (športnikov, trenerjev, športnih delavcev in sodelavcev) ter organizatorjev vrhunskih športnih tekmovanj oz. prireditev se odtlej vse manj prekrivajo.
Temeljni športni subjekti, društva in njihova združenja oz. panožne strokovne zveze imajo kot (so)ustvarjalci vrhunskega športa in vrhunskih dosežkov preprosto le še marginalni vpliv na podobo velikih športnih prireditev. Teh so se praviloma polastili tržniki vseh vrst in kapacitet. V smučarskih skokih (in niti v našem smučanju nasploh) ni nič drugače. Navsezadnje so tudi mednarodne športne federacije, da MOK-a ne omenjam, praviloma najprej marketinške agencije in šele nato vrhovne športne asociacije.
Zato nikakor ni nujno vse, kar si tržniki izmislijo, v korist športa in posla. Poznate zlobno-šaljivo deinicijo trženja: »Marketing je megla, ki jo prodajajo na borzi!« Ima pa svojo moč, ki je ne gre podcenjevati. In zato je najbrž pred leti, ko so na turneji uvedli smešne »viteške skakalne dvoboje«, očitno popustil tudi pronicljivi Walter
Hofer, bivši dolgoletni tekmovalni direktor svetovnega skakalnega pokala. In kdo ve, kdo je prepričal tudi prireditelje silvestrske ženske turneje, da so jih v lastno škodo uvedli tudi na njej!
Seveda je življenje tako, da brez anomalij in nesmislov pač ne gre. Prav omenjeni W. Hofer, uspešen reformator mednarodnega tekmovalnega sistema FIS v skokih, se je na primer že pred leti vsaj zasebno z menoj strinjal, da je zgornja starostna meja za mladince in mladinke, ki so jo nevidno na mladinskih SP pred več leti s klasičnih 18 let pomaknili na 20, preprosto anahronizem. Na mladinskem SP lahko nastopijo skakalci šestih letnikov, od 15. do 20 leta. Nesmisel! Ne vem, komu to ustreza!? Je pa najlažje, da je vse tako, kot je bilo.
Moji viri zagotavljajo, a jim ne verjamem povsem, da so se naši predstavniki v pristojni delovnih telesih FIS zavzemali za vrnitev k meji 18 let, a brez uspeha. Samo navidez gre za obrobno vprašanje formalnega značaja, dejansko pa je konceptualna tema o vzgoji in športnem razvoju obetavnih mladih skakalcev na poti do vrhunskosti.
Za ilustracijo: najmlajši zmagovalec tekme svetovnega pokala, Kanadčan Steve Collins (Lahti, Finska, 1980), je ta uspeh požel star pičlih 16 let! Manj kot 17 let sta bila ob prvem zmagoslavju stara Primož Peterka (Zakopane, 1996) in Finec Toni Nieminen
(hunder Bay, Kanada, 1991) itn.