Skoraj vse Slovence skrbi naraščanje cen

Raziskava Eurobarometer Bolj kot nad širjenjem vojne v Ukrajini smo v Sloveniji zaskrbljeni nad rastjo življenjskih stroškov Težave gospodinjstev pri plačevanju računov

Draginja, podnebne spremembe in morebitna širitev vojne v Ukrajine onkraj njenih meja so teme, ki najbolj vznemirjajo državljane Slovenije in Evropske unije nasploh, je pokazala včeraj objavljena raziskava evropskega parlamenta Eurobarometer. Iz nje je tudi razvidno, da je v Sloveniji podpora Uniji v primerjavi z majem lani upadla.

Bolj kot nad širjenjem vojne v Ukrajini smo v Sloveniji zaskrbljeni nad naraščanjem življenjskih stroškov, podnebnimi spremembami ter revščino in socialno izključenostjo, a še vseeno manj od povprečja sedemindvajseterice, kažejo ugotovitve obširne raziskave, ki je zajela 26.000 ljudi po vsej EU.

Naraščajoči življenjski stroški, denimo cene hrane in energije, skrbijo skoraj devet desetin Slovencev (88 odstotkov), pri čemer jih je 39 odstotkov odgovorilo, da se je njihov standard že znižal in da pričakujejo, da bo to veljajo tudi za to leto. Enak delež v raziskavi sodelujočih slovenskih državljanov je dejal, da draginja še ni zarezala v njihov standard, vendar pričakujejo, da se bo to zgodilo v kratkem. Rast stroškov v Uniji najbolj skrbi

Grke, da je to pereč problem, so poudarili vsi sodelujoči, sledijo Ciper z 99 odstotki ter Italija in Portugalska s po 98 odstotki. Povprečje sedemindvajseterice je 93 odstotkov.

Kakor je razvidno iz analize podatkov, se 11 odstotkov Slovencev skoraj vsak konec meseca spoprijema s težavami pri plačevanju računov, občasno pa se to zgodi dobri petini vprašanih. Prav tako je v raziskavi mogoče prebrati, da je 39 odstotkov respondentov v Sloveniji prepričanih, da bodo njihove življenjske razmere čez eno leto slabše kot danes, le nekoliko večji delež jih meni, da bodo ostale enake, medtem ko izboljšanje pričakuje 14 odstotkov vprašanih.

Več pesimizma je zaznati glede stanja v državi; da bo ekonomski položaj v Sloveniji čez dvanajst mesecev slabši, meni 58 odstotkov sodelujočih, da bo ostal enak, pa 27. Pretežno črnogledost morda pojasnjuje nezadovoljstvo državljanov z ukrepi vlade in Bruslja za obvladovanje draginje in njenih posledic. Ravnanja izvršne oblasti in EU na tem področju ne odobrava 60 oziroma 59 odstotkov vprašanih pri nas, podpira pa ga dobra tretjina.

»Ljudje so razumljivo zaskrbljeni zaradi naraščajočih življenjskih stroškov, saj se vse več družin bori

• Z ukrepi vlade proti draginji ni zadovoljnih 60 odstotkov Slovencev.

• Draginja je najbolj pereča skrb za 93 odstotkov Evropejcev.

za preživetje. Zdaj je čas, da dosežemo rezultate, da obvladamo inlacijo in spodbudimo rast naših gospodarstev. Zaščititi moramo najranljivejše v družbi,« je objavo podatkov komentirala predsednica evropskega parlamenta Roberta Metsola.

Slovenija tik pod evropskim povprečjem

Skoraj leto dni po začetku vojne v Ukrajini se tri četrtine Evropejcev strinja s podporo sedemindvajv odstotkih (razlika: oktober/november 2022–april/maj 2022) brez odgovora seterice napadeni državi. Samo v treh članicah, Bolgariji, Grčiji in na Slovaškem, je podpora nižja od polovice, najmočnejša pa je na Švedskem, Finskem in Nizozemskem. V Sloveniji se z dosedanjim pristopom EU strinja 69 odstotkov vprašanih, kar nas uvršča tik pod evropsko povprečje. Med sosednjimi državami je višjo podporo zaznati samo na Hrvaškem. (+2) (+4) večino časa

• Roberta Metsola: Zaščititi moramo najranljivejše v družbi.

Dve tretjini evropskih državljanov dopušča možnost, da jim bo vojna v Ukrajini spremenila življenje.

Med Evropejci od izbruha vojne narašča zaskrbljenost, da bodo čutili njene posledice. Dve tretjini evropskih državljanov dopušča možnost, da jim bo vojna spremenila življenje, kar je za štiri odstotne točke več kot maja lani. V Sloveniji je ta delež v zadnjega pol leta ostal tako rekoč nespremenjen, a še vseeno presega evropsko povprečje (68 odstotkov).

Po zadnjem Eurobarometru je mogoče sklepati tudi, da različne geopolitične krize – v prvi vrsti ruska agresija na Ukrajino – pri državljanih sedemindvajseterice vplivajo na njihovo naklonjenost evropski integraciji. Dvainšestdeset odstotkov vprašanih Evropejcev je prepričanih, da je članstvo njihove države v EU » dobra stvar« . V Sloveniji ta delež znaša 58 odstotkov, kar je za devet odstotnih točk manj kot maja lani. Od takrat je delež tistih, ki menijo, da je članstvo države v Uniji » slaba stvar« , med slovenskimi anketiranci zrasel s 26 na 33 odstotkov. Kljub temu je več kot tri četrtine vprašanih Slovencev prepričanih, da je članstvo v EU državi prineslo koristi.