Štirinajst zapovedi predsednice Metsole
Korupcija V evropskem parlamentu so na mizi predlogi, s katerimi si želijo povrniti zaupanje državljanov
Korupcijski škandal je za evropski parlament, ki se rad vidi kot srčiko demokracije in moralnega apostola na ravni EU, velik udarec. Od prvih razkritij pred več kot mesecem dni poskušajo v njem najti prepričljive rešitve, ki bi preprečevale korupcijo takšnih razsežnosti.
Predsednica evropskega parlamenta Roberta Metsola je pripravila svoj predlog za več transparentnosti, z jasnejšimi obveznostmi za poslance in strožjim režimom za lobiste. V njenem dokumentu, ki smo ga pridobili, je predlaganih štirinajst ukrepov kot začetek obsežnejše reforme evropskega parlamenta. Tako nekdanji poslanci ne bodo več smeli delati kot lobisti takoj po koncu mandata. Eden od glavnih akterjev korupcijske afere Pier Antonio Panzeri je, denimo, po slovesu od parlamenta ustanovil nevladno organizacijo, ki je bila le krinka za njegovo delovanje.
Delo poslancev naj bi bilo bolj transparentno z objavami informacij o plačanih potovanjih, darilih, sestankih ... Slednje naj bi bilo še posebno strogo pri pripravi resolucij. To je pri nekaterih poslancih vzrok za kritike, češ da bo onemogočalo njihovo delo. Uradniki evropske komisije in drugi, s katerimi se bolj neuradno srečujejo, nočejo, da bi bili takšni sestanki javno objavljeni. Tudi seznam lobistov, ki lahko delujejo v poslopjih
• Sodelovanje poslancev s tretjimi državami bo pod drobnogledom.
• Kočljiva tema so poročila o spoštovanju človekovih pravic.
• Zagovorniki transparentnosti kvečjemu zmerno zadovoljni s predlogi.
Nekdanji poslanci ne bodo več smeli delovati kot lobisti takoj po koncu mandata.
evropskega parlamenta, naj bi podrobno preverjali. Sankcije bodo strožje.
Prepovedali naj bi tudi delovanje skupin prijateljstva s tretjimi državami, ki delujejo bolj ali manj neuradno. Očitno so se z njimi v preteklosti odpirala vrata za različne zlorabe. Znano je, da so evropski poslanci v preteklosti potovali na neuradne misije v države, kot je Azerbajdžan, in spremljali volitve. Njihova poročila in izjave so bili nato bolj prijazni do gostiteljev, kot so kazale analize drugih, neodvisnih organizacij. Poleg tega so bili v tamkajšnji javnosti predstavljeni kot predstavniki evropskega parlamenta, čeprav so delali na lastno pest. Takšno ravnanje ni več dovoljeno.
Telo za etiko
Poslanci bi po predlogu predsednice evropskega parlamenta morali objaviti podrobnejše informacije o svojih drugih službah in dejavnostih. Vzpostavili naj bi tudi posebno telo za etiko, ki se bo ukvarjalo z vprašanji iz kodeksa poslanskega ravnanja. Predvsem pri vprašanjih človekovih pravic bi parlamentarci morali biti še posebno pazljivi.
Tretje države si pogosto prizadevajo za čim manj kritik v resolucijah evropskega parlamenta. V zadnji aferi je v zvezi z Marokom in Katarjem videti, da je bilo lobiranje obeh držav namenjeno temu, da bi si zloščili podobo v EU.
V Transparency International EU (TI EU) vidijo predlog kot velik korak v pravo smer, a so opozorili, da v parlamentu vztrajajo pri veliki pomanjkljivosti – lastni odgovornosti za izvajanje pravil. »Vemo, da to ne deluje. Potrebujemo neodvisen, zunanji nadzor,« je prepričan direktor TI EU Michiel van Hulten. Opozorili so tudi na tveganje, da bodo poslanci razvodeneli reforme, kar da bi bilo nesprejemljivo. Tudi s skoraj 5000 evri, ki jih poslanci prejmejo na mesec za delovanje pisarn, ne da bi morali upravičiti stroške, se Roberta Metsola v svojih reformnih predlogih ne ukvarja, so bili kritični.