Šest novih naslovov za dolge zimske noči
Cankarjeva založba Na prodajnih policah je nabor mednarodno odmevnih in raznolikih del uveljavljenih avtorjev
Pri Cankarjevi založbi so v sredo predstavili šest knjižnih novosti z letnico 2022. Esad Babačić kot edini domači avtor predstavlja zbirko esejev Navijaj v sebi, med prevodno literaturo je prvenec hrvaškega pisatelja Nevena Ušumovića Zlata opeklina, iz francoščine so prevedli roman Papirnata mesta Kanadčanke Dominique Fortier in prvi del trilogije Vernon Subutex najbrž prvega imena francoske literarne scene, Virginie Despentes. Izšel je tudi nov potopis nevrologa Oliverja Sacksa Dnevnik iz Oaxace ter roman
Izgubljena hči. »Knjiga Esada Babačića Navijaj v sebi nadaljuje, kar je pisatelj naredil v prejšnji esejistični knjigi Veš, mašina, svoj dolg [2020],« je o novem delu Rožančevega nagrajenca povedal urednik Andrej Blatnik. Tokrat knjiga ni podnaslovljena kot zbirka esejev, gre pa nedvoumno tudi v Navijaj v sebi za že preizkušen Babačićev žanr. V tokratnih esejih se loteva kulture, popularne kulture, športa ter jim pripiše precej nostalgije, »ki je običajen človeški pojav – ni patetična, ni grenka, temveč oblikovana s podobnim šarmom prejšnjih esejev«, je pojasnil Blatnik.
Tudi zbirka kratkih zgodb Zlata opeklina hrvaškega pisatelja Nevena Ušumovića, ki živi med Koprom in Umagom, po rodu je iz Vojvodine, govori o nečem, kar je Slovencem zelo blizu. Gre za »retrokaseto« (zbirka je oblikovana po vzoru avdiokasete na stran A in stran B), ki slika dvojno sliko Umaga v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ki je takrat doživljal vrhunec turizma. »Pisal sem z ljubeznijo do Istre. Hotel sem pokazati, da živimo v poenostavljeni realnosti,« je o formiranju dvojne slike turističnega mesta dejal Ušumović.
Vprašanja materinstva in razkroj rokerske scene
»Pri Eleni Ferrante nisem kaj dosti razmišljal. Bralci vsako leto zahtevajo novo knjigo in vsako leto jo dostavimo,« je dejal urednik Aljoša
Harlamov. Konec leta so zato dostavili roman Izgubljena hči (še v tem koledarskem letu obljubljajo njen naslednji roman), ki je sicer njena starejša izdaja, napisana pred Neapeljskim ciklom, prevajalka Daša Perme Jurjavčič zato v njej vidi predhodnico Genialne prijateljice. Gre za pripoved o ločenki srednjih let, ki po tem, ko se njeni hčeri preselita v Kanado, zaživi po svoje. Privošči si počitnice na Jonski obali, kjer njeno pozornost kmalu pritegne razširjena in glasna neapeljska družina, predvsem pa mlada mama Nina s triletno hčerko. Opazovati začne dinamiko odnosa mama – hči in se ob tem spomni, kako se je sama odrezala kot mama, kar jo pripelje do nerazumnega dejanja. »Roman je že skoraj srhljivka, Elena Ferrante pa v njem ne idealizira materinstva,« je povzela prevajalka.
Cankarjeva založba je proti koncu lanskega leta namenila nekaj več pozornosti tudi prevodom iz francoščine. »Virginie Despentes je kleno samosvoja,« je na novinarski konferenci poudarila Jedrt Maležič, prevajalka zadnjega romana francoske pisateljice, ilmarke, feministke in kulturne kritičarke. Gre za roman Vernon Subutex, ki je prvi v trilogiji o nekdanjem lastniku prodajalne plošč in cedejev, ki so v Franciji cvetele v devetdesetih letih, nato pa sunkovito zamrle s prihodom interneta. Ob tem naslovni lik, čeprav to ni njegovo pravo ime, ostane brez posla, »skozi njegove oči spremljajo totalni razkroj rokerske scene«, je dodala prevajalka.
Čokolada, čili in Emily Dickinson
Prav tako v francoščini piše sicer kanadska prevajalka in pisateljica Dominique Fortier. Pri Cankarjevi založbi so prevedli njen kratki poetični roman Papirnata mesta, ki ponuja preplet avtoričine avtobiografske pripovedi z literarizirano pripovedjo, skoraj biograijo Emily Dickinson. Poetični roman je takoj postal velika kanadska uspešnica med bralci, ki so pokupili nekaj deset tisoč izvodov, prepoznali so jo tudi kritiki. »To je knjiga za sladokusce,« je v sredo poudaril urednik Aljoša Harlamov in pojasnil, da »nekaj, kar je za sladokusce, ni za redke bralce, saj so tudi zahtevnejše knjige za slovenske bralce vedno bolj nagrajujoče«. Da se je avtorica lahko vživela v vase zaprto, »skrivnostno samotarko« Emily Dickinson, se je študijsko lotila njene biograije in se pri pisanju zatekla tudi v domišljijo. Roman, ki se ukvarja z vprašanjem, kaj je dom, od bralca zahteva, da si vzame čas tudi za slog.
Nevrolog Oliver Sacks je avtor uspešnih poljudnoznanstvenih izdaj. Leta 2001 se je odpravil preučevat praprotnice v mehiško zvezno državo Oaxaca. Pritegnile so ga različne vrste čokolade in čilija, halucinogene snovi in mezoameriška kultura širše. Dnevnik iz Oaxace je izšel v potopisni zbirki National Geographica.