Pero ni zmeraj močnejše od meča
Zaprti pisatelji Skoraj ni dneva, ko ne bi mednarodni Pen ali druge institucije poročale o zapornih kaznih za pisatelje, novinarje in aktiviste, ki se borijo za svobodo govora
Ko je ameriški Pen leta 2020 izdal prvi seznam preganjanih in zaprtih pisateljev Freedom to Write Index (indeks svobode pisanja) s podatki za leto 2019, je bilo v zaporu 238 pisateljev, največ na Kitajskem, v Savdski Arabiji in Turčiji, leto pozneje 277 pisateljev v šestintridesetih državah, največ na Kitajskem. Tudi za lansko leto kaže, da bo število preganjanih in zaprtih podobno.
V zadnjih dneh prejšnjega leta je slovenski Pen poročal, da jih je na božični večer doseglo sporočilo kurdskega Pena, da je v smrtni nevarnosti pisateljica, raziskovalka in aktivistka Možgan Kavusi, obsojena »moralne izprijenosti in korupcije«, ker naj bi žalila vrh iranske vlade, širila protivladno propagando ter spodkopavala nacionalno varnost dežele v sodelovanju s sovražnimi tujimi vladami.
Moralna izprijenost in korupcija
Po iranskih zakonih se sodba za »moralno izprijenost in korupcijo« kaznuje s smrtno kaznijo, kar pomeni, da je pisateljičino življenje ogroženo. Možgan Kavusi je bila marca 2020 obsojena na 76 mesecev zaporne kazni, začasno so jo izpustili iz zapora ob varščini, a pozneje zaprli, izpustili so jo šele januarja lani. Znova so jo zaprli septembra lani, po 104 dneh zapora so jo po poročanju kurdistanskega omrežja za človekove pravice po plačilu varščine okrog 70.000 evrov začasno izpustili prejšnji četrtek. Devetindvajsetega decembra lani jo je islamsko revolucionarno sodišče v mestu Sari v provinci Mazandaran obsodilo na pet let in dva meseca zapora, ker je »ogrožala nacionalno varnost«. V zadnjih treh mesecih je iranski režim zaradi podobnih obtožb usmrtil dva človeka, več deset obtožencev s podobnim obsodbami pa trepeta za življenje. Od 17. septembra lani, ko so po pogrebu Džine Amini, ki jo je brutalno umorila t. i. moralna policija, izbruhnili protesti, je iranski režim usmrtil najmanj 506 ljudi, več kot 18.000 je zaprtih, od njih 127 iz Vzhodnega Kurdistana.
Preganjana verska skupnost
Iz londonske pisarne mednarodnega Pena oziroma odbora za zaprte pisatelje, kjer dnevno zbirajo podatke o preganjanih pisateljih po svetu, je 30. decembra lani prišel iranskim oblastem namenjen protest proti zaprtju 69-letne pesnice in učiteljice Mavaš Sabet, ki so jo aretirali julija lani, novembra pa po enournem sojenju obsodili zaradi »ustanovitve ali vodenja organizacije, ki škodi nacionalni varnosti«, na deset let zapora. Hkrati z njo so obsodili Faribo Kamalabadi, ki je tako kot Mavaš Sabet pripadnica preganjane verske skupnosti Baha'i. Avstralski Pen je sporočil, da je zdravstveno stanje dobitnice Penove nagrade pinter leta 2017 in častne članice danskega in avstrijskega Pena slabo ter da ne bi smela biti v zaporu. Mednarodni Pen je zahteval njeno takojšnjo izpustitev.
Vohun, ki ga ni bilo – in vendar je
Mednarodna zveza založnikov je po novem letu sporočila, da so dobitnika Voltairove nagrade, kairskega založnika in knjigotržca Halida Lutija, egiptovske oblasti sredi lanskega novembra izpustile iz zapora. Lastnika knjigarne in založbe Tanmia so leta 2019 pred vojaškim sodiščem obsodili na petletno zaporno kazen, ker je po pogodbi z Arabsko znanstveno založbo nameraval objaviti cenovno dostopno egiptovsko izdajo knjige Urija Bar-Josepha Angel: egiptovski špijon, ki je rešil Izrael, delo o izraelskem vohunu v Egiptu Ašrafu Marvanu, delo, ki ga je v ZDA izdala založba Harper Collins (po Bar-Josephovi knjigi so pri Netlixu leta 2018 posneli ilm Angel). Učinek apela mednarodne zveze založnikov, naj Lutija izpustijo, je bil sprva nikakršen, Lutijevi založbi so »iz varnostnih razlogov« celo prepovedali udeležbo na kairskem knjižnem sejmu. Arabski prevod dela je bil v Egiptu dosegljiv le po naročilu, drago prvo arabsko izdajo je založila libanonska založniška hiša Arab Scientiic.
Sredi lanskega decembra je mednarodni Pen obsodil zaporno kazen zoper 75-letnega hongkonškega aktivista in publicista Jimmyja Laia, ustanovitelja zdaj že ugaslega časnika Apple Daily, ki so ga kitajske oblasti zaradi namišljenih gospodarskih prestopkov pri najemu prostorov za časnik obsodile na drastično kazen pet let in devet mesecev zapora, njegovega sodelavca Wong Wai Keunga pa na enaindvajset mesecev zapora. Burmanska pisateljica Ma hida, predsednica odbora za zaprte pisatelje pri mednarodnem Penu, je v protestni izjavi zapisala: »Obsodba Jimmyja Laia na skoraj šestletno zaporno kazen 10. decembra, na 75-letnico splošne deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah, je zgovorna ilustracija, kako so v Hongkongu spodkopali svobodo izražanja. Mednarodni Pen poziva kitajske in hongkonške oblasti k takojšnji in brezpogojni izpustitvi Jimmyja Laia.«
Lai je bil v zaporu od avgusta 2020, ko so ga zaradi novinarstva in aktivizma obsodili na dvajset mesecev zapora, časnik je prisilno prenehal izhajati junija 2021, ko so oblasti zamrznile bančni račun in začele izvajati novo zakonodajo o nacionalni varnosti. Po tej zakonodaji lahko Lai pričakuje še dodatne kazni, a so novo sojenje po poročanju mednarodnega Pena prestavili na letošnji september, ker od vrhovnega sodišča pričakujejo razlago, ali lahko na procesu sodelujejo obdolženčevi odvetniki iz tujine.
V zaporu ne bi smel prebiti niti dneva
Mednarodni Pen je decembra lani pozdravil odločitev egiptovskih oblasti, ki so izpustile iz zapora pisatelja, raziskovalca in novinarja Ismaila Aleksandranija. Pisatelja so aretirali leta 2015, dve leti je preživel v preiskovalnem zaporu, potem pa ga je vojaško sodišče na pristranskem procesu ob izmišljenih obtožbah, da je izdajal vojaške skrivnosti, obsodilo na deset let zapora. Ma hida, predsednica odbora za zaprte pisatelje pri mednarodnem Penu, je zapisala, da je bila taka odločitev dolgo pričakovana. »Zaporna kazen za Aleksandranija dokazuje, kako strašljivo je stanje pravice do svobode govora v Egiptu in kako grozijo pisateljem ter novinarjem. Aleksandrani ne bi smel prebiti v zaporu niti dneva. Namesto da bi egiptovske oblasti cenile njegov trud, da bi prikazal bralcem resnico, so se raje odločile, da mu bodo za dolgih sedem let odvzele prostost.« Aleksandrani je kot novinar preiskoval protiteroristične dejavnosti na Sinajskem polotoku in politično mobilizacijo, ki jo je povzročila arabska pomlad leta 2011.
V samici je preživel štiri leta in osem mesecev
Prejšnji mesec je več kot devetsto posameznikov in organizacij zahtevalo izpustitev zaprtega egiptovskega pesnika in aktivista Ahmeda Doma, ki je sodeloval pri demonstracijah, katerih posledica je bil padec Mubarakovega režima. Oblasti so ga od takrat večkrat zaprle, na začetku lanskega decembra je minilo deset let, odkar je zgolj zaradi pisanja in udeležbe na protivladnih protestih pesnik pristal v zaporu. Februarja 2015 so ga na politično motiviranem procesu obsodili na petnajst let zapora, edina možnost za njegovo izpustitev bi bila predsednikova pomilostitev, vendar doslej iz predsedniške pisarne ni prišla vest, da bi njegov primer sploh obravnavali.
V zaporu so Doma po podatkih mednarodnega Pena doslej velikokrat mučili in mu odrekali zdravniško oskrbo, skupaj je v samici preživel štiri leta in osem mesecev. Kljub vsakršnemu nasilju ni prenehal pisati, vendar so egiptovske oblasti dosegle, da so njegovo pesniško zbirko, izdal jo je leta 2021, umaknili s kairskega mednarodnega knjižnega sejma. V eni od pesmi je zapisal verz: Osamljenost požira moj razum in zato kadim in blebetam ... Novembra lani je k izpustitvi vseh krivično zaprtih, med njimi tudi Doma, egiptovske oblasti pozval evropski parlament.
Obsodba Jimmyja Laia na skoraj šestletno zaporno kazen 10. decembra, na 75-letnico splošne deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah, je zgovorna ilustracija, kako so v Hongkongu spodkopali svobodo izražanja.
Osamljenost požira moj razum, zato kadim in blebetam ...