Na današnji dan 13. januarja se v severni Indiji začne festival lohri, praznik zimske žetve
1948 V Ljubljani je bil prvi koncert Orkestra Slovenske filharmonije. Vodil ga je španski dirigent Salvador Bacarisse v Veliki unionski dvorani. Ustanova Slovenska filharmonija je nastala na pobudo skladatelja Marjana Kozine, dirigenta Sama Hubada in muzikologa Vlada Goloba leta 1947. Imela je svoj simfonični orkester, mešani in mladinski, godalni kvartet in koncertno poslovalnico. Na začetku so orkester sestavljali glasbeniki Simfoničnega orkestra Radia Ljubljana in člani Tržaške filharmonije z dirigentom Jakovom Cipcijem.
1992 Sveti sedež je Slovenijo priznal kot samostojno državo. Pred tem so nas po osamosvojitvi od Jugoslavije priznale: Hrvaška (26. 6. 1991), Litva (30. 7. 1991), Gruzija (14. 8. 1991), Latvija (29. 8. 1991), Estonija (25. 9. 1991), Ukrajina (12. 12. 1991) ter Islandija, Švedska in Nemčija (19. 12. 1991). Odločitev zadnjih dveh držav je formalno začela veljati 15. 1. 1992, ko nas je priznala vsa EU.
2011 Enajst let mineva, kar je 290-metrska turistična križarka Costa Concordia nasedla na čeri pred otokom Giglio v toskanskem arhipelagu, se nagnila in skoraj potonila, pri tem pa ostala naslonjena na morsko dno. V nesreči je umrlo 32 ljudi. Ladja je doživela brodolom po krivdi kapitana Francesca Schettina. Ta je poleg tega ukazal evakuacijo šele uro po trku s čerjo, ladjo pa je zapustil, preden so se z nje rešili vsi potniki. Obsodili so ga na 16 let zaporne kazni. Francoskega industrialca, pozneje odvetnika, dramatika, romanopisca in enigmatika Tristana Bernarda (1866−1947) je prišel intervjuvat nemški novinar. Po duhovitosti in tudi potegavščinah znani pisatelj mu je povedal zgodbo: »Veste, gospod komediograf bi bil zelo zadovoljen, da ste ga prišli obiskat. Toda revež je pred štirimi leti umrl. Njegovo smrt so zaradi družinskih razlogov zatajili, sorodniki pa so v neki gostilni našli bradača, ki mu je bil neverjetno podoben. Ta bradač sem jaz. Iz dolgega časa sestavljam križanke, ampak lepo vas prosim, nikomur ne povejte, sicer bo po meni!« Novinar je takoj po odhodu poslal svojemu nemškemu časopisu senzacionalno novico o velikem pisatelju, Francoz pa se je seveda dobro zabaval.
1837 ▶ Alojzij Matija Zorn (†1897) goriški nadškof
1891 ▶ Pavla Lovše Bole (†1964) slovenska koncertna in operna pevka
1914 ▶ Janez Negro (†1984) slovenski dramaturg, prevajalec in publicist
1962 ▶ Branko Završan slovenski igralec, šansonjer in plesalec
1979 ▶ Srečko Molk slovenski oblikovalec nakita
Rojeni
1904 ▶ Bogomir Magajna (†1963) Slovenski psihiater in pisatelj se je rodil v kraju Gornje Vreme pri Divači. Diplomiral je 1930. na medicinski fakulteti v Zagrebu. Pred drugo svetovno vojno je opravil sekundariat v psihiatrični bolnišnici Studenec v Ljubljani. Med vojno se je pridružil OF, bil konfiniran v Italijo, po njeni kapitulaciji šel v partizane, kjer je urejal Partizanski zdravstveni vestnik. Po vojni je bil primarij v bolnišnici na Studencu. Pisal in objavljal je strokovne članke s področja zdravstva in literarna dela za odrasle ter za otroke in mladino. Izbor njegovega dela je po njegovi smrti izšel v knjigi Življenje in sanje.