Pri povprečni plači za petino manjši mesečni obrok kredita
Izračun vpliva Zvišanje minimalne plače in dvig obresti klestita kreditno sposobnost gospodinjstev
Ena bolj opaznih posledic zvišanja minimalne plače je tudi bistveno zmanjšanje kreditne sposobnosti. Zvišanje minimalne plače za dobro desetino je za okoli petino zmanjšalo najvišji dovoljeni znesek mesečnega obroka posameznika s povprečno plačo. Zmanjšanje je še toliko bolj problematično, ker se je v zadnjem letu kreditna sposobnost gospodinjstev zmanjšala tudi zaradi dviga obrestnih mer.
Takoj opozorimo, da ne problematiziramo zvišanja minimalne plače, ampak je izziv »stranska žrtev« zvišanja, to je ureditev, ki opredeljuje dovoljeno kreditiranje gospodinjstev. Banka Slovenije je namreč v sklepu o makrobonitetnih ocenah bankam predpisala, da mora potrošniku po plačilu obrokov kreditov vsak mesec ostati najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne bruto plače. Ker se je minimalna plača zvišala za 12 odstotkov, to pomeni znižanje dovoljenega zneska zadolžitve. V primerih, ko posameznik vzdržuje tudi družinske člane, se najvišji znesek posojila še dodatno zmanjša. Omenjenemu sklepu banke nasprotujejo že vse od leta 2019, ko je bil sprejet, letos pa je še toliko bolj problematičen zaradi velike dinamike plač, cen in obrestnih mer.
Predsednica Združenja bank Slovenije (ZBS) Stanislava Zadravec Caprirolo pravi, da bi bilo smiselno, da Banka Slovenije (BS) vzpostavi pravila, ki so veljala do leta 2019. Po oceni ZBS je bila ta ureditev podobno učinkovita kot zdajšnja, je pa omogočala nekoliko večjo prilagodljivost bank tako glede splošne politike kot tudi v individualnih primerih.
Do leta 2019 je Banka Slovenije posojilno politiko omejevala s priporočilom, ki je bilo nekoliko manj natančno opredeljeno z vidika nominalnih omejitev. Tako zdaj kot tudi takrat pa ima BS možnost individualnega ukrepanja, če bi banka s svojimi dejanji odstopala od priporočil.
Druga možnost, ki jo omenja Stanislava Zadravec Caprirolo, pa je skrajšanje obdobja upoštevanja preteklih prihodkov, ki so podlaga za ugotavljanje kreditne sposobnosti. Po trenutno veljavnih pravilih se namreč posamezniku v izračunu kreditne sposobnosti štejejo povprečni mesečni prihodki v preteklih 12 mesecih. Skrajšanje obdobja na zadnje mesece oziroma plače bi v trenutnih razmerah visoke inflacije in hitrih sprememb vsaj nekoliko omililo administrativni učinek dviga minimalne plače.
Za petino manjši dovoljeni obroki
Z letošnjim zvišanjem minimalne plače mora posojilojemalcu po plačilu obroka posojila ostati še najmanj 914 evrov, pojasnjuje ZBS. Za vsakega vzdrževanega družinskega člana pa še dodatnih 249 evrov. Posameznik, ki ima dva tisoč evrov bruto plače, prejme mesečno 1334 evrov neto izplačila. Pred novim letom mu je moralo ostati vsaj
914 €
mora posamezniku ostati od mesečne plače po plačilu obroka kredita
816,57 evra (to je 76 odstotkov lanske minimalne plače). Mesečni obrok je tako lahko znašal največ 517,64 evra.
Z letošnjim letom se minimalna bruto plača od 1074,43 evra zvišuje na 1203,36 evra. To pa pomeni, da se na 914,55 evra zvišuje tudi znesek, ki mora posamezniku ostati po plačilu obroka posojila. Osebi z dva tisoč evrov bruto plače se je tako mesečni obrok znižal pod 420 evrov.
817 €
je moralo mora posamezniku lani ostati od mesečne plače po plačilu obroka kredita
Vzemimo za primer, da je ta posameznik pred novim letom razmišljal o najemu 20-letnega stanovanjskega posojila. Po naših izračunih si je lahko takrat privoščil posojilo v vrednosti okoli 92 tisoč evrov. Z novim letom mu bo banka lahko ponudila le še okoli 74.500 evrov posojila.
Toda zgornja meja kreditne sposobnosti se je v zadnjem letu zmanjšala že zaradi izdatnega zvišanja obrestnih mer. Še sredi lanskega leta so lahko banke posamezniku z bruto plačo okoli dva tisoč evrov ponudile skoraj 105 tisoč evrov posojila, saj je bila takrat obrestna mera, ob negativnem euriborju, tudi manj kot dva odstotka. V manj kot letu se je opisanemu posamezniku potencialna vrednost kredita skrčila za 29 odstotkov.
Vpliv obrestne mere se bolj pozna tistim, ki imajo najeta posojila daljših ročnosti. Seveda pa je treba še omeniti, da se višanje obrestnih mer skoraj zanesljivo še ni zaključilo. Sodeč po zadnjih komentarjih centralnih bank po svetu bo letošnje zvišanje manj občutno kot lani, ljub temu pa bodo obrestne mere konec leta višje kot so zdaj.
Skrajšanje obdobja upoštevanja preteklih prihodkov, ki so podlaga za ugotavljanje kreditne sposobnosti, bi vsaj nekoliko omililo administrativni učinek dviga minimalne plače.