Lobist je lahko vsak, doktor davčnih utaj ni izjema
Transparentnost Po informaciji, da je Rok Snežič na Komisiji za preprečevanje korupcije registriran kot lobist, smo preverili merila za vpis
Na Komisiji za preprečevanje korupcije, ki jo vodi Robert Šumi, morajo v register lobistov vpisati vse, ki ob zaprosilu za to izpolnjujejo pogoje. Davčni svetovalec z doktoratom iz davčnih utaj Rok Snežič je bil v register lobistov vpisan tako kot vsi drugi registrirani lobisti – ker je za to izpolnjeval pogoje.
Razprave o izzivih na številnih kompleksnih družbenih področjih v Sloveniji, kot je denimo zadnje čase aktualno zdravstvo, hitro zdrsnejo na raven kazanja s prstom na obstoječe ali bolj ali manj imaginarne interesne skupine ali »strice iz ozadja«, ki niti vlečejo predvsem tako, da je njim v korist. Da bi preprečili tovrstno delovanje, so zakonodajalci poskušali sicer legitimno in legalno področje lobiranja regulirati tako, da bi to potekalo pregledno in bi s tem preprečili zlorabe in podkupovanje kot nezaželene vzorce vedenja lobistov in lobirancev.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je ob lanski dopolnjeni izdaji priročnika na 52 straneh Sistemsko pojasnilo o lobiranju zapisala, da se zakonske določbe o lobiranju v praksi uveljavljajo zelo počasi, da ima komisija omejene realne možnosti nadzora na tem področju ter da je ocenjeno sivo polje nenadzorovanega lobiranja še vedno izrazito veliko. Še posebej so opozorili, da je bila zaznana nizka stopnja poročanja o lobističnih stikih na lokalni ravni.
Bolje registriran kot neregistriran lobist
Regulacija lobiranja je zato usmerjena k večji transparentnosti lobističnih dejavnosti, nadzor nad tem področjem pa izvaja KPK, ki tudi zato vodi register lobistov. Med 81 trenutno registriranimi lobisti na spletni strani KPK smo med številnimi v javnosti že dolgo znanimi posamezniki, ki se ukvarjajo z lobiranjem, našli tudi nekaj imen, ki jih tam ne bi ravno pričakovali. Aprila lani je bil tako kot lobist registriran tudi razvpiti davčni svetovalec, doktor s področja davčnih utaj, Rok Snežič. Mariborski podjetnik, ki ga zelo dobro poznajo v Republiki Srbski kot človeka, ki obvladuje omrežje okoli 200 podjetij v lasti slovenskih podjetnikov, je znan tudi kot prijatelj Janeza Janše, spoznala sta se v zaporu, kamor je ob koncih tedna na prestajanje kazni prihajal Snežič.
Snežič še vedno dejavno oglašuje Republiko Srbsko kot davčno ugodno območje, pri KPK pa je registriran za lobiranje na naslednjih področjih: audiovizualno in mediji, energetika, gospodarske zadeve, informacijska družba, obdavčenje, podjetništvo, pravosodje in notranje zadeve, promet, proračun, regionalna politika, zunanja trgovina in šport.
Lobist je lahko vsak, ki ...
V register lobistov se lahko vpiše vsaka polnoletna oseba, ki ni zaposlena v javnem sektorju in ji ni bila odvzeta poslovna sposobnost ter ni bila zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, pravnomočno obsojena na več kot šest mesecev zapora. Kot lobist ne sme delovati nekdanji funkcionar, ki mu od prenehanja funkcije še nista potekli dve leti. Registrirani lobist mora komisiji pisno poročati o svojem delu (do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto ter najkasneje v 30 dneh po prenehanju veljavnosti registracije), dokumentacijo, ki je osnova za poročanje, pa mora hraniti pet let od dneva podaje poročila.
Registrirani lobist lahko lobira zgolj na področjih, za katere je registriral interes, in v okviru prejetega pooblastila interesne organizacije. Lobirancem se mora pri lobiranju identificirati in pokazati pooblastilo interesne organizacije – naročnika za lobiranje v določeni zadevi, navesti mora tudi namen in cilj, za katerega lobira.
Registrirani lobist ima v zvezi s področji, za katera je registriran, pravico biti vabljen na vse javne predstavitve in vse oblike javnih posvetovanj, o čemer so ga dolžni obveščati državni organi in lokalne skupnosti. »Vpis v register tudi pripomore k transparentnosti delovanja lobistov in splošnemu dvigu prepoznavnosti lobiranja kot sestavne demokratične prakse pri oblikovanju državnih politik,« so nam pojasnili na protikorupcijski komisiji pod vodstvom Roberta Šumija.
• Od 400 do 100.000 evrov globe grozi interesni organizaciji, ki nepravilno lobira.
• 400 do 1200 evrov globe za lobiranca, ki ne spoštuje pravil.
• 400 do 2000 evrov globe ali izbris iz registra za lobista, ki krši pravila.
Regulacija lobiranja je usmerjena k večji transparentnosti lobističnih dejavnosti, nadzor nad tem področjem pa izvaja KPK.