Do stabilnih pokojnin s kapitalskimi naložbami
Nemčija V sklad za pokrivanje pokojnin naj bi v 15 letih vplačali 150 milijard evrov
Nemške potrebe po proračunskem soinanciranju pokojnin so vsako leto večje. Prihodnje leto bo država za pokojnine iz proračuna namenila skoraj 112 milijard evrov, pred petimi leti pa je ta znesek znašal slabih 94 milijard evrov. Od leta 2025 se bodo potrebe še skokoviteje večale, saj se bodo takrat množično upokojevali člani babyboom generacije. Da bi ohranili obstoječa razmerja med pokojninami in plačami, namerava vlada Olafa Scholza vzpostaviti poseben naložbeni sklad za inanciranje pokojnin.
Država bo tako imenovani medgeneracijski sklad inancirala s proračunskimi sredstvi. Na leto se bo vanj steklo 10 milijard evrov, ki jih bo upravljavec nato investiral v različne vrednostne papirje na trgu, delnice in obveznice. Minister za inance
Christian Lindner je ob današnji predstavitvi sklada pojasnil, da se bodo sredstva stekala v sklad 15 let, leta 2037 pa jih bodo začeli črpati iz sklada. »Toliko časa potrebujemo, da bo sklad dobro zaživel in ustvaril dobičke iz obresti,« je dejal minister.
Podrobnosti naložbene strategije še niso znane, saj na ministrstvu za delo, ki ga vodi Hubertus Heil, zakonodajo še pripravljajo. Minister Lindner je pojasnil, da bodo sklad in naložbe upravljali strokovnjaki, ne politika. Merila za kakovost naložb bodo določena, morebitne izgube bo pokrila država.
Če Nemčija ne bo našla dodatnih virov inanciranja pokojnin, bo to vodilo v znižanje pokojnin, česar si v koaliciji ne želijo. Tre
2037.
leta bodo začeli črpati sredstva iz sklada
nutno se pokojnine v povprečju gibljejo okoli 48,1 odstotka plače in ta odstotek si želijo v koaliciji ohraniti. Prav stabilizaciji višine pokojnin v primerjavi s plačami je namenjen medgeneracijski sklad. Trenutno Nemčija inancira pokojnine iz pokojninske blagajne, kamor se stekajo socialni prispevki iz proračuna. V proračunu je kar 30 odstotkov sredstev za izplačevanje pokojnin za tiste, ki niso vključeni v zasebne pokojninske sheme. Tretji vir inanciranja bodo po novem torej dobički, ki jih bo z naložbami na trgu ustvarjal medgeneracijski sklad.
Proračun pokriva 30 odstotkov pokojnin
Odzivi na začrtano reformo so različni. Po mnenju delodajalskih združenj ta ukrep ne bo zadoščal, zato bi morala vlada upokojitveno starost vezati na pričakovano življenjsko dobo. Ker se ta viša, bi se višala tudi starost, pri kateri se zaposleni lahko upokojijo brez malusov. Eden od članov tako imenovanega ekonomskega sveta modrecev Martin Werding je pred časom pozval, da bo morala Nemčija upokojitveno starost do sredine tega stoletja zvišati na 69 let, če bo hotela ohraniti stabilno pokojninsko blagajno. Zastopniki interesov upokojencev so na drugi strani opozorili, da gre za tvegan načrt, saj so naložbe na trgu že po naravi tvegane.
Minister Heil je zavrnil zvišanje upokojitvene starosti, ob opozorilih, da gre za tvegan način inanciranja, pa dejal, da bodo poskrbeli za to, da bodo sredstva nalagali varno in dolgoročno. Dejal je, da bodo upokojitveno starost v Nemčiji še precej zvišali – do leta 2031 se bo zvišala na 67 let – in da bi dodatno višanje mnoge zaposlene, ki že pri tej starosti težko opravljajo svoj poklic, pahnilo v nepravičen položaj. Poudaril je tudi, da se Nemci trenutno v povprečju upokojijo pri 64 letih. Hkrati je izpostavil, da so od leta 2000 do danes delež zaposlenih v starosti od 60 do 64 let zvišali z 20 na 61 odstotkov. Število pokojninsko zavarovanih ljudi se je v minulem desetletju zvišalo za približno pet milijonov oseb. »Podjetja morajo starejšim delavcem omogočiti ustrezne pogoje za delo tudi po šestdesetem letu,« je pozval delodajalce minister Heil in dodal, da bi povečanje deleža na 70 odstotkov pomenilo, da bi prispevke vplačevalo dodatnih 700.000 oseb.
• Delodajalska združenja bi zvišala upokojitveno starost.
• V desetih letih se je število pokojninskih zavarovancev zvišalo za 5 milijonov.
• Iz proračuna za pokojnine že 112 milijard evrov.
Upokojevanje številne babyboom generacije načenja vzdržnost pokojninskega sistema.