Ankara se zavzema za humanitarni koridor
Vojna v Ukrajini Turški predlog za varen umik ranjencev, žensk in otrok s prizorišč spopadov
Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je v telefonskih pogovorih kolegoma iz Rusije in Ukrajine, Vladimirju Putinu in Volodimirju Zelenskemu, menda predlagal vzpostavitev humanitarnega koridorja, po katerem bi lahko z ukrajinske fronte varno reševali ranjence in civiliste. »Če se bo zgodila izmenjava ranjenih, žensk in otrok, bo to velik uspeh teh pogovorov,« je turški varuh človekovih pravic Şeref Malkoç povedal za televizijo CNN Türk. Dodal je, da je predsednik države podprl njegovo pobudo o vzpostavitvi humanitarnega koridorja med Rusijo in Ukrajino ter da se bo o tem v petek po telefonu pogovoril s kolegoma iz Rusije in Ukrajine. Ne v Moskvi ne v Kijevu niso potrdili teh izjav, tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pa je odvrnil, da o mednarodnih pogovorih ne sporočajo vnaprej.
Malkoç je povedal, da sta se o koridorju že pogovarjala njegova kolega iz Rusije in Ukrajine, Tatjana Moskaljkova in Dmitro Lubinec, ki sta se pred dnevi res srečala v Ankari. Po srečanju je ruska varuhinja človekovih pravic povedala, da se je z ukrajinskim kolegom pogovarjala o izmenjavi obsojenih civilistov, vzpostavitve humanitarnega koridorja pa doslej niso omenili ne v Rusiji ne v Ukrajini.
»Proces vzpostavitve koridorja smo že začeli,« je besede varuha človekovih pravic potrdil tudi Erdoğan. Toda iz njegovih izjav je bilo razumeti, da se Ankara trudi vzpostaviti koridor, po katerem bi z ukrajinskih bojišč umaknili ranjence v Turčijo. Pojasnil je, da so že doslej vozili v njegovo državo ranjence iz Sirije, Azerbajdžana in Libije, jih v tamkajšnjih bolnišnicah pozdravili in vrnili domov. »To bomo še počeli,« je zagotovil turški predsednik.
Turčija podpira ukrajinski načrt
Erdoğan, ki mu je uspelo, da sta se vojskujoči se strani dogovorili o varnem koridorju za izvoz ukrajinskega žita iz blokiranih črnomorskih pristanišč, se še vedno trudi, da bi prevzel vlogo »posrednika, ki bo pripomogel k zagotovitvi stabilnega miru med Rusijo in Ukrajino«. Tako so sporočili prejšnji teden, ko se je že ločeno pogovarjal s Putinom in Zelenskim. Prvi poskus, da bi sovražnici posedla za pogajalsko mizo, je Ankari uspel, a so pogovori zamrli.
Moskva je za njihov propad obtožila zahodne »sponzorje« oziroma »mentorje« Ukrajine. Tudi nova pobuda Ankare nima veliko možnosti za uspeh. Za to je poskrbel tudi turški zunanji minister Mevlüt Çavuşoğlu. Ta je pred dnevi sicer izjavil, da se bo po njegovem prepričanju »ta vojna končala za pogajalsko mizo« in da »bo bolje, če se to zgodi čim prej«. Potem je dodal nekaj, česar v Moskvi niso hoteli slišati: »Rusija zdaj izraža pripravljenost na pogajanja, Zelenski pa je predlagal načrt v desetih točkah. Turčija ta načrt podpira.«
Ukrajinski predsednik je ta načrt sredi novembra lani predstavil prek videokonference udeležencem vrha skupine držav G20, v njem pa sta najmanj dve za Moskvo nesprejemljivi točki: obnovitev ozemeljske celovitosti Ukrajine (vključno s Krimom) in popoln umik ruske vojske z ozemlja njegove države.
Že takrat je Peskov izjavil, da se je Kijev s tem načrtom odrekel pogajanjem, na besede Çavuşoğluja pa se je odzval z izjavo, da »v razmerah, ko ukrajinski zakon prepoveduje predsedniku države vzpostaviti kakršnekoli stike z nami, zahodnjaki pa Kijevu ne dovolijo prilagodljivosti pri tem vprašanju, ne moremo govoriti o kakršnihkoli perspektivah«. Po zadnjih pogovorih med turškim in ruskim predsednikom so v Kremlju ponovili, da se bo moral pred začetkom morebitnih pogajanj Kijev sprijazniti z novo »ozemeljsko realnostjo«.
• Ne v Moskvi ne v Kijevu niso potrdili turških izjav.
• Z ukrajinskih bojišč bi umaknili ranjence v Turčijo.
• Rusi so za propad pogajanj obtožili zahodne »sponzorje«.