Novi bencinski in rabljeni dizelski

Slovenski avtomobilski trg 2022 46.000 na novo registriranih avtomobilov, od tega skoraj dve tretjini bencinskih – Rabljeni iz uvoza predvsem dizelski

Lanska prodaja novih avtomobilov v Sloveniji je bila po uradnih podatkih 14 odstotkov manjša kot v letu 2021, med temi jih je imelo še vedno daleč največ klasični pogon. Električni so dosegli nekaj rasti, njihov tržni delež je bil petodstoten. Med avtomobilskimi kategorijami so imeli vodilno vlogo mali križanci. Drugačni so deleži pri uvozu rabljenih vozil, kjer še prevladuje dizelski pogon.

Nekaj več kot 46.000 prodanih avtomobilov, kolikor jih je zabeležila analitična družba Ardi, je bilo, kot rečeno, 14 odstotkov manj kot leto prej, seveda tudi manj kot pred virusno krizo, po nekaterih podatkih naj bi bilo to drugo najslabše prodajno leto po osamosvojitvi. Koliko so k temu prispevale težave z dobavami, koliko pa bistveno višje cene, je težko reči. Vsaj v prvem delu leta je bil občutek, da je glavna težava pomanjkanje dobav, od jeseni tudi že vsesplošna draginja in z njo visoke cene avtomobilov, ki so vse leto postopoma rasle in verjetno koga tudi odvrnile od nakupa.

Lansko šibko številko morda nekoliko popravlja podatek, da naj bi bilo precej manj kot v preteklosti izvoza oziroma tako imenovanih enodnevnih registracij, ki so v močnejših letih predstavljale približno 20 odstotkov vse uradne prodaje.

A to so kvečjemu ocene, kaj več lahko povemo le o uradnih številkah. Če pogledamo znamke, je na vrhu Volkswagen (16 odstotkov), pred Škodo (deset odstotkov), ohranila sta lansko raven, tretji, Renault (devet odstotkov), je ob lastniških spremembah v njihovi slovenski prodaji kar nekaj izgubil. Peterico skleneta Hyundai in Toyota (oba nekaj čez šest odstotkov). Toyota je imela edina med množičnimi znamkami lani opazno rast in je tržni delež izboljšala za kar dve odstotni točki; morda so imeli manj težav z dobavami ali pa je v popuščanju dizelskega deleža vse bolj zanimiv njihov prevladujoči hibridni pogon. Med izjemami z rastjo je bil tudi Opel, ki nekako spet pridobiva v preteklih letih izgubljene položaje, med premijskimi pa Mercedes.

Če pogledamo deleže še po lastniških skupinah, ugotovimo, da Porsche Slovenija (VW, Škoda, Seat, Cupra, Audi) obvladuje 32 odstotkov trga, Emil Frey (Peugeot, Citroën, DS, Fiat, Jeep, Alfa Romeo, Mercedes, Honda, Mitsubishi) 18 odstotkov, Grand

Automotive, prej je bil to Renault Nissan Slovenija (Renault, Nissan, Dacia), pa 14 odstotkov. Ko smo omenili Porsche Slovenija, pri njih računajo, da bo trg letos opazno višji, a to bomo morali še doživeti.

Octavia in športni terenci

Kako je bilo lani z modeli in modelskimi kategorijami? Medtem ko je bil v letih 2018–2021 z naskokom najbolje prodajan avtomobil v Sloveniji renault clio, je lani prvo mesto prepustil škodi octavii (1405 enot). Na drugem mestu je bil volkswagen T-roc (1282), clio je bil tretji (1257). Med prvimi desetimi najbolje prodajanimi je največ manjših oziroma srednje velikih križancev oziroma športnih terencev. Tako imenovani manjši modeli SUV imajo skoraj 24 odstotkov vsega trga. Če dodamo še večje modele, je skupni tržni delež športnih terencev v Sloveniji 47 odstotkov. Nekdaj prevladujoča spodnji (na primer renault clio) in spodnji srednji razred (na primer VW golf, ki ga v absolutni razvrstitvi ni več v prvi deseterici) imata le še 14 in 13 odstotkov trga. Še slabše gre še nekoliko večjemu (klasičnemu) srednjemu razredu, prav podobno velja za enoprostorce. Vsak od teh ima le nekaj odstotkov trga, ponudba se zmanjšuje, novosti so redke.

Kaj pa vrsta pogona? Lahko rečemo, da so bencinski avtomobili ohranili vodilno vlogo. Če k njim prištejemo še tiste blage hibride, ki jih statistika vodi posebej, a so to vendarle predvsem bencinski avtomobili, je njihov delež lani znašal 63 odstotkov. To je bilo odstotno točko manj kot leta 2021. Dizelski delež je z lanskih 25 upadel na dobrih 20 odstotkov. Koliko je bila to želja kupcev, koliko pa posledica realnega stanja vse manjše ponudbe, je težko odgovoriti. Mimogrede, prej omenjeni najbolje prodajani model octavia je še vedno predvsem dizelski. Trg so dizlom jemali samopolnilni hibridi, ki se jim je tržni delež povečal s šest odstotkov na osem. Teh avtomobilov nima več le Toyota, temveč druga imena, posebej tista, ki so ukinila modele z dizelskim pogonom.

Priključni hibridi, ki jih je sicer v ponudbi ogromno, so bili lani še naprej le drobcena niša, saj niso deležni subvencij, njihova cena pa je visoka. Seveda so tu še popolnoma električni avtomobili, o katerih se največ govori in piše. Njihov tržni delež se je lani povečal na pet odstotkov (leta 2021 tri odstotke), skupno je bilo na novo registriranih 2300. Še nekaj tovrstnih prvakov: najbolje prodajani električni model je bil pri nas lani tesla moaudijev in BMW-jev, kot se je prodalo novih. Uvoženi avtomobili so še vedno pretežno dizelski, njihov delež je morda za odtenek manjši kot v preteklih letih, a še vedno znaša visokih in povsem prevladujočih 76 odstotkov. Za delno protiutež dodajmo 630 električnih rabljenih avtomobilov, ki so bili lani tudi uvoženi k nam.

• Izrazita prevlada športnih terencev in križancev, posebej manjših.

• Upad klasičnega srednjega razreda, vse redkejši enoprostorci.

• Največ posla imajo Porsche Slovenija, Emil Frey in Grand Automotive.