Vroča srca in hladne glave ključ do uspeha

Uroš Zorman Selektor stavi na obujeni moštveni duh, ki naj bi odločil psihološko bitko in Slovenijo vrnil med najboljše

Slovenija in Poljska sta odigrali že veliko tekem, ena od znamenitih je bila marca 2011, ko so rokometaši Borisa Deniča napolnili takrat zgrajene Stožice (12.000) in dosegli senzacionalno zmago proti zlatemu poljskemu rodu (30:28). Med junaki je bil tudi Uroš Zorman, zdajšnji selektor Slovenije, za katerega bi bil uspeh proti njegovi drugi domovini še posebej sladek.

Hitro se spreminjajo stvari v slovenskem taboru v Katovicah. Nesrečni Staš Slatinek Jovičić, ki je proti Savdski Arabiji dosegel prve tri gole na velikem tekmovanju, se zaradi počene kosti v stopalu po hotelu premika na vozičku, namesto njega je včeraj prispel Tadej Mazej, z njim pa tudi Zormanov pomočnik Luka Žvižej, ki ni več okužen s covidom-19. Novinec je tudi Aleš Kavčič, ki je dosegel dva gola. »Led je prebit, zdaj so vse misli usmerjene v Poljsko. Čuti se pozitivna živčnost, želja po dobrem rezultatu, še posebej ker smo ga polomili v kvaliikacijah s Srbijo. Želimo si dokazaodlično pozna Poljake. ti, da je bilo povabilo na SP zasluženo,« se želi še naprej dokazovati Gorenjec, ki igra za Zagreb.

Še en debitant Stefan Žabić je eden od treh krožnih napadalcev in treh slovenskih dvometrašev. Slovenski »pivoti« proti Savdijcem niso zbrali niti enega gola. »Vsi trije se zavedamo, da moramo dati svoj doprinos tudi v napadu. Verjamem, da bomo proti Poljski bolj učinkoviti,« je dejal član Celja PL. Pred tremi leti je na Švedskem igral njegov starejši brat Igor in takrat je Slovenija nazadnje naredila dober rezultat. Dober znak? »Upam, da bo priimek Žabić res spet prinesel srečo.«

Prava zmes norosti in pameti

Zorman ne da veliko na srečo in naključja. Dobro ve, kje so Poljaki najbolj ranljivi, zaveda pa se tudi njihove moči. »Zmaga proti Savdijcem je bila dobrodošla, a iz nje ne gre delati spomenika. Glavno je, da ostanemo mirni,« opozarja Zorman, za katerega je bila to prvi nastop na velikem tekmovanju v vlogi selektorja. Ima več kot dovolj izkušenj in se zaveda, da je črta med junakom in bedakom tanka. »Ne smemo se predajati čustvom in razmišljati naprej, kaj bo, če bo, zanimati nas mora le naslednja tekma. Ocenjujem, da imamo dobro zmes mladostne norosti in tudi pameti starejših igralcev. Tudi samozavest je na visoki ravni,« gredo stvari po načrtih Zormana, ki daje veliko na moštveni duh: »To smo pogrešali v zadnjem času in zdaj se stvari spet postavljajo na pravo mesto. Ko bo kemija na najvišji ravni, se bodo dobre stvari zgodile same.«

Zmaga proti Poljski bi bila najboljša potrditev dobrega dela in napoved vrnitve časov, ko je Slovenija napadala najvišja mesta. Prednost je, da Zorman pozna poljsko miselnost in značaj. »Poljaki so favoriti, ker so doma. Na njih bo pritisk. Preprečiti moramo evforijo v dvorani. Ostati moramo blizu. Ko se bo tekma lomila, se bodo Poljakom zašibila kolena,« je prepričan Zut, ki se zaveda, da bo to tudi psihološka bitka: »Ne smemo nasedati provokacijam, ker si ne moremo privoščiti, da bi že v prvem polčasu kdo od stebrov obrambe prejel rdeči karton. Sodniki zagotovo ne bodo na naši strani, a z njimi se ne smemo preveč ukvarjati. Vroča srca in hladne glave, pa bo vse v redu.« P. Z.

Ostati moramo blizu. Ko se bo tekma lomila, se lahko Poljakom zašibijo kolena.