Posredovanje EU nujno za izhod iz polarizacije
Zahodni Balkan Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je po ponovnem obisku Črne gore včeraj odpotovala še na Kosovo
Proevropske sile v Podgorici so zadovoljne s prizadevanjem Evropske unije, da v Črni gori pospešijo povrnitev delovanja državnih institucij in ustavnega sodišča, četudi morajo za to uporabiti grožnje z ustavitvijo pogajalskega procesa s to malo balkansko državo. Tako kakor je Tanja Fajon Podgorico obiskala kot odposlanka evropske diplomacije, je včeraj popoldne odletela v Prištino, kjer jo je sprejela kosovska zunanja ministrica Donika Gervala, obisk pa na območju, ki nikakor ne najde skupnega jezika s sosednjo Srbijo, nadaljuje še danes.
Zunanja ministrica Tanja Fajon je bila včeraj na uradnem obisku v Črni gori, kjer se je seznanila z aktualnimi razmerami v državi. Črno goro je obiskala že 21. decembra skupaj z avstrijskim kolegom Alexandrom Schallenbergom v imenu visokega zunanjepolitičnega predstavnika Evropske unije Josepa Borrella. Med zadnjim obiskom s Schallenbergom je posvarila sogovornike v Podgorici, da bi Bruselj lahko zaustavil pristopni proces s Črno goro, če ta ne bo hitro znova vzpostavila pogojev za delovanje vseh državnih institucij. Pri tem sta poudarila predvsem pomen imenovanja manjkajočih sodnikov za vzpostavitev delujočega ustavnega sodišča.
Črna gora se opoteka iz krize v krizo
Tokrat se je v okviru delovnega obiska srečala s črnogorskim predsednikom Milom Đukanovićem, predsednico parlamenta Danijelo Đurović in premierom Dritanom Abazovićem ter se seznanila z napredkom v državi, ki je med državami Zahodnega Balkana na poti v EU najbolj napredovala. Zadnji dve leti država v širitvenem procesu bolj ali manj stopica na mestu, saj po zmagi na volitvah prvo vlado, ki ni pod nadzorom Đukanovićeve stranke, vodi prosrbska opozicija, sprva s tehnično vlado, od lanskega aprila pa z manjšinsko vlado Dritana Abazovića.
Po sklenitvi sporazuma s Srbsko pravoslavno cerkvijo so poslanci avgusta lani izglasovali nezaupnico vladi, ki ima od takrat tehnični mandat, država pa je zato v vse globlji politični in institucionalni krizi. Ta se je v zadnjih mesecih kazala tudi v množičnih protestih v prestolnici, kjer so protestniki med drugim pozivali k predčasnim parlamentarnim volitvam. Poleg politične krize je država nekajkrat zdrsnila tudi v resne inančne težave, ki so jih povzročili zapleti pri inanciranju predimenzionirane avtoceste, ki jo gradi kitajsko državno podjetje, inancirajo pa jo s posojili kitajske državne banke, hkrati je strmo upadel turistični obisk med epidemijo in močno zmanjšal prihodke v državno blagajno.
Dovolj blizu in hkrati dovolj daleč
V Črni gori drugi zaporedni obisk slovenske zunanje ministrice in njenega avstrijskega kolega razumejo predvsem kot prizadevanje Bruslja, da državi pomaga prebroditi politično krizo, ki jo dodatno zaostruje globoka polarizacija črnogorske družbe, to pa vsaj delno spodbujajo ruske hibridne operacije z namenom destabilizacije tega dela Balkana.
»Prepričan sem, da je Borrell z izbiro Fajonove za to nalogo zelo dobro zadel. Fajonova je dovolj blizu in obenem dovolj daleč, da dobro razume naše težave in da po drugi strani ni obremenjena z odprtimi vprašanji, kot bi, denimo, lahko bilo, če bi EU namesto Fajonove sem poslal koga iz Hrvaške,« nam je povedal Ljubomir Filipović, politični aktivist in publicist iz Črne gore. Prepričan je, da je bila grožnja z ustavitvijo pogajalskega procesa, s katero je poskušala spodbuditi oblasti v Podgorici k dejavnejšemu iskanju političnega soglasja, nujna, in to vidi kot dobronamerno potezo. »Črna gora je že dlje časa zelo polarizirana družba, pri nas preprosto ni ne zmožnosti in ne volje, da bi se izvlekli iz te polarizacije. Zato nujno potrebujemo pomoč od zunaj in menim, da koraki, kot nam jih nalagata Fajonova in Schallenberg, vodijo v pravo smer,« ocenjuje Filipović.
• Črna gora je prizorišče ruskega hibridnega delovanja.
• Spor med EU in Srbiji naklonjenimi silami ovira integracijo.
• Črna gora je na poti v EU med državami Balkana prišla najdlje.