Vlak dobrih naložb lahko zelo hitro spelje
Vlaganja v 2023 Analitiki pričakujejo bolj optimistično leto, ki bo na podlagi nižjih vrednotenj naložb prineslo nove priložnosti
Vojna v Ukrajini je v enajstem mesecu brez prave rešitve na vidiku. Evropa se sooča z energetskim šokom, ki v letu 2023 zelo verjetno ne bo izginil. Kitajska tudi po treh letih boja s pandemijo le počasi kaže znamenja odmika od politike ničelne tolerance do covida-19, kar pušča ogromno škode v njenem gospodarstvu.
Zgoraj naštete okoliščine so na odločitve vlagateljev, kam usmeriti denar, kapital oziroma prihranke, vplivale že v letu 2022. Njihove posledice se »pretakajo« tudi v letošnje leto, opozarjajo analitiki. In kar je najpomembneje – inlacija vztraja na ravneh, ki smo jih nazadnje doživeli pred štirimi desetletji, to pa vodi v agresivno politiko centralnih bank. Te zvišujejo obrestne mere in kar precej možnosti je, da se bomo na globalni ravni soočili tudi z recesijo.
»Na delniških trgih naš čaka še eno težko leto. Pričakovanja glede prihodnje rasti dobičkov so še vedno pozitivna, čeprav dobički v časih recesij praviloma upadejo. Ne bi bilo nepričakovano, če bi delniški trgi testirali najnižje ravni, ki smo jih videli v letu 2022,« meni
Aleš Grbić, upravljavec iz družbe Sava Infond.
Dobra izhodišča za vlagatelje
»So pa izhodišča z vidika vrednotenj mnogo ugodnejša kot pred letom. Pričakovani PE za globalni delniški indeks MSCI AC World znaša okoli 15, kar je pod dolgoletnim povprečjem. Vlagatelji, ki imajo daljši horizont in nimajo težav s kratkoročnimi nihanji, si lahko danes zagotovijo donose, ki so blizu zgodovinskim povprečjem šestodstotnega realnega donosa,« še dodaja.
Za nami je najslabše leto na kapitalskih trgih v zadnjih 40 letih, je povedal Izidor Jerman iz družbe Triglav Skladi. »Leto 2022 je bilo na delniškem trgu najslabše po letu 2008, ko smo se soočali z globalno inančno krizo. V nasprotju z 2008 je za leto 2022 značilno tudi to, da je bilo to za trg obveznic najslabše leto od konca 70. let. Zaradi posledic vojne v Ukrajini, energetske krize in inlacije pa lahko ob ponovni ostri politiki centralnih bank ugotovimo tudi, da je leto 2022 pomenilo povratek v normalizacijo inančnih trgov, torej slovo od denarne politike, ki je bila potrebna za stabilizacijo globalnega gospodarstva po veliki inančni krizi med letoma 2008 in 2011 ter pandemiji covida-19 med letoma 2020 in 2022,« je poudaril.
A vsak tak šok na kapitalske trge vnese nemirnost in kratkoročni pesimizem, kar se vedno izkaže kot izjemna dolgoročna priložnost. »Lani so se vrednotenja večine naložbenih razredov znižala in so na ravni iz obdobja 2011–2014. Inlacija je v drugi polovici lanskega leta dosegla vrh in se počasi, a vztrajno znižuje. Centralne banke so največji premik pri zviševanju obrestnih mer opravile v letu 2022 in pričakovanja o recesiji za leto 2023 so dosegla vrhunec junija lani. Tudi sprememba politike do covida-19 na Kitajskem bo pripomogla k pozitivni globalni gospodarski rasti. Zato pričakujemo, da bo leto 2023 prineslo več pozitivnih kot negativnih presenečenj. V prvi četrtini leta pričakujemo še nekaj več negotovosti na kapitalskih trgih, ko bo znano, da so centralne banke sklenile cikel dvigovanja obrestnih mer, pa lahko pričakujemo začetek novega borznega in v dobrega pol leta tudi gospodarskega cikla,« je povedal Jerman.
Kako hitro se bo umirila inlacija
Da prav nižja izhodišča vrednosti naložb predstavljajo glavno priložnost za leto 2023, verjame tudi
Blaž Angel, analitik v družbi NLB Skladi. »Vendar je vprašanje, ali trg pravilno ocenjuje, kako hitro in za kakšno ceno se bo umirila inlacija. Trenutna pričakovanja so, da bo cena inlacije le umiritev globalne gospodarske rasti, ne pa globalna recesija. Če pa bodo centralne banke morale nadaljevati restriktivno monetarno politiko čez celotno leto, je več nevarnosti, da se pojavijo težave v gospodarstvu in globalna recesija,« je posvaril.
Kako naj se torej v teh okoliščinah odločajo vlagatelji? Katerimi naložbam oziroma naložbenim razredom naj dajo prednost?
»Univerzalni nasvet je, da v zahtevnih letih na delniških trgih običajno pridejo tudi velike priložnosti. Medvedji trendi in recesije so navadno najboljša vstopna točka za dolgoročne vlagatelje. Če nam bodo inančni trgi ponudili to priložnost, jo bomo sprejeli odprtih rok. Sicer pa letos v okviru delniških trgov nimamo tako jasne preference kot pred letom dni v prid delnicam value. Tudi med sektorji izbira defenzivni ali ciklični ni tako izrazita. Obstaja možnost surovinskega supercikla, saj se ocenjuje, da so zdajšnje nezadostne kapitalske naložbe glavni motor, ki bi lahko v prihodnjem desetletju zaznamoval dvige cen surovin.
Eden izmed možnih scenarijev je tudi hiter upad inlacije, rahel upad obrestnih mer ter posledično rast cen delnic iz segmenta growth, « je odgovoril Grbić.
Čas je tudi za obveznice
»Po bolečem letu 2022 za imetnike obveznic lahko po dolgem času rečemo, da imajo te znova svoje mesto v portfelju vlagateljev. Glede na negotovo okolje, v katerem smo se znašli, bi lahko v obdobju recesije obveznice znova odigrale svojo vlogo in služile kot blažilec upadom na delniških trgih. Zanimivi tako postajajo tudi uravnoteženi skladi, saj imajo v svojem portfelju tako delnice kot obveznice in so običajno manj nihajni kot delniški skladi,« je še dodal.
»Najbolj pomembno je zavedanje, da dogajanja na kapitalskih trgih v povprečju za devet mesecev prehitevajo dogodke v gospodarstvu. Pri naložbenih odločitvah je to pomembno upoštevati, saj v nasprotnem vlagatelj zamudi vse največje premike. Običajno je najboljši trenutek za vstop na kapitalski trg takrat, ko je vse strah. Zato bo prvo četrtletje letošnjega leta po vsej verjetnosti obdobje, ko se bodo gradili najbolj donosni dolgoročni portfelji. Za tiste, ki so bolj nagnjeni k sprejemanju večjih tveganj, so globalno razpršene delniške naložbe najbolj primerno mesto, za tiste z nekoliko nižjim apetitom po tveganju pa bodo tudi obveznice po izjemno slabem letu 2022 ponujale privlačen dolgoročen donos,« svetuje Jerman.
»Odločitev je pogojena s tem, kakšen vlagatelj ste oziroma kakšen je vaš inančni proil. Tisti bolj naklonjeni tveganju lahko razmišljajo o delniških naložbah, smiselno pa je, da se osredotočajo na podjetja, ki imajo delujoče in utečeno poslovanje, kajti okolje višjih obrestnih mer bo nestimulativno za visokošpekulativne naložbe, ki trenutno še ne ustvarjajo dobičkov v poslovanju. Za večino vlagateljev pa so zanimivejše postale obveznice, saj z dvigom obrestnih mer po dolgem času nudijo pozitiven donos. Hkrati je tveganje obvezniških naložb nižje od delniških in vlagatelji lahko v časih številnih negotovosti pričakujejo nižje nihanje vrednosti. Najbolje pa je v časih višje negotovosti ostati čim bliže dolgoročne ciljne strukture naložb, ki jo ima posamezni vlagatelj. Trenutno je namreč več negotovosti kot običajno in v takem okolju se odsvetujejo pretirane stave, ki samo še povečujejo tveganja,« je povedal Angel.
• Zaostrena denarna politika lahko povzroči blago recesijo, ni pa to nujno.
Ko se na trgu bližamo koncu negativnega trenda, »vlak naložb« izjemno hitro pospeši, in če nismo na njem od začetka, le težko na hitro vstopimo – saj se ustavlja samo na glavnih postajah.