Leto se je na ljubljanski borzi začelo pozitivno
Domači trg Indeks SBITOP je v prvih trgovalnih dneh januarja pridobil več kot primerljivi indeksi tujih delnic
Minuli torek so Dmitrija Peskova, tiskovnega predstavnika ruskega predsednika Vladimirja Putina, vprašali, ali je Kremelj zaskrbljen zaradi nizke cene, po kateri se trguje z rusko nafto ural, in posledic za prihodke ruskega proračuna.
»Vlada, predvsem njen podpredsednik Aleksander Novak, zelo pozorno spremlja razmere, enako tudi ministrstvo za energijo,« je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass odgovoril Peskov. Potem ko so se zahodne države odločile, da bodo poskušale z omejitvijo cene, po kateri Rusija izvaža nafto, zmanjšati njene možnosti za financiranje vojne v Ukrajini, je bil ruski odziv vsaj navzven nepopustljiv.
Konec decembra je Vladimir Putin prepovedal prodajo ruske nafte državam, ki so se pridružile tako imenovani »koaliciji cenovne kapice«. Prepoved prodaje nafte državam, ki spoštujejo omejitev cen, bo začela veljati 1. februarja, za zdaj pa je predvideno, da bo v uporabi do 1. julija letos.
Zahodni zavezniki, ki v vojni na vzhodu Evrope podpirajo Ukrajino, so določili, da ruska nafta v izvozu na mednarodnem trgu ne sme stati več kot 60 dolarjev za sod. Na prvi pogled neobičajno odločitev, tudi s stališča doslej sprejetih mednarodnih sankcij, nameravajo uveljaviti prek zagotavljanja
V letu 2022 so poplave, neurja, gozdni požari in druge naravne nesreče po vsem svetu povzročili izgube v višini 270 milijard dolarjev (250 milijard evrov), so sporočili iz nemške pozavarovalnice Munich Re.
Lani je bila finančna škoda zaradi naravnih nesreč tako nekoliko manjša kot leta 2021, ko je znašala 320 milijard dolarjev (300 milijard evrov). Kljub temu se je leta 2022 nadaljeval trend večjih izgub, ki ga spremljajo zadnjih pet let. Najdražja naravna nesreča preteklega leta je bil orkan Ian, ki je konec septembra prizadel vzhodno obalo ZDA. Pri tem je nastalo za storitev v mednarodni plovbi. Tankerjev, ki prevažajo rusko nafto, na primer ne bo smela zavarovati nobena zavarovalnica, ki sodi pod jurisdikcijo članic »koalicije cenovne kapice« ali pa v njih posluje – to pa zadeva večino tistih, ki sodelujejo na mednarodnem trgu pomorskih zavarovanj.
Poteza je doslej najbolj učinkovito delovala zaradi prekinitve izvoza ruske nafte v Evropo, saj je ta trg za Rusijo najbolj pomemben. Po podatkih ameriškega Centra za strateške in mednarodne študije (CSIS) je Evropa do pred kratkim kupila 3,1 milijona sodov nafte na dan.
Rusija je zdaj prepuščena na milost in nemilost majhni skupini velikih kupcev, predvsem Kitajske in Indije – ki pa tudi nimajo posebnega interesa, da bi za rusko nafto plačali več, kot je nujno. Obseg izvoza v Indijo je decembra presegel 1,1 milijona sodov na dan. Bloomberg je poročal, da so decembra iz ruskih obmorskih terminalov izpluli tankerji s približno 19 milijoni sodov surove nafte, pri čemer niso izkazovali jasne končne destinacije. Ta nafta bo predvidoma končala v Indiji ali na Kitajskem.
Sledi še nov udarec – oziroma poizkus zategovanja ruskega vojnega proračuna: koalicija cenovne kapice se pripravlja na uvedbo omejitev izvoza ruskih rafiniranih naftnih proizvodov, ki bo veljala od 5. februarja. D. Vi. okoli sto milijard dolarjev (93 milijard evrov) škode.
Od lanskih 270 milijard dolarjev nastale škode je bilo okoli 120 milijard dolarjev (111 milijard evrov) zavarovanih, kar pomeni, da so naravne nesreče tudi veliko finančno breme za zavarovalnice.
»Imamo nekaj podobnega novemu normalnemu stanju s stotimi milijardami dolarjev letnih izgub zavarovalniške industrije,« je dejal glavni podnebni in geoznanstvenik pri Munich Re Ernst Rauch.
V bližnji preteklosti so to mejo presegli petkrat, v prihodnosti pa jo bodo dosegali ali presegali vse pogosteje, je prepričan Rauch.
STA
V zadnjem letu se je svet izjemno spremenil. Inflacija je sprožila verižno reakcijo dogodkov, od dvigov referenčnih obrestnih mer centralnih bank do zahtev zaposlenih po dvigu plač, saj želijo ohraniti realno kupno moč. Največji vpliv na rast cen so imele predvsem podražitve nafte, zemeljskega plina in električne energije. Inflacijska pričakovanja se umirjajo in Kitajska je sprostila ničelno toleranco do covida-19.
Gibanje cen energentov
Cena zemeljskega plina za dobavo čez eno leto je na nizozemski borzi konec avgusta lani dosegla vrh pri 281 evrih za megavatno uro. Takrat je vladala precejšnja negotovost, kako bo Evropa prebrodila zimo brez ruskega plina. Plinska skladišča v Evropi so bila napolnjena do približno 80 odstotkov zmogljivosti, polnila pa so se še do sredine novembra, ko so dosegla približno 95 odstotkov zmogljivosti.
Nato je začela upadati tudi cena plina, ki je 11. januarja znašala sla
Spremljamo odličen začetek leta na slovenskem borznem trgu, saj so delnice Krke, Cinkarne Celje in Petrola letos pridobile že več kot šest odstotkov vrednosti.
Domači trg bo tudi v novem letu zaznamovala visoka dividendna donosnost. Glede na raven trenutnih tečajev in na splošno uspešno in stabilno poslovanje podjetij bo pri marsikateri delnici z ljubljanske borze še višja, kot je bila lani.
Sicer pa bo gibanje tečajev na delniških trgih v veliki odvisnosti od prihodnjih odločitev centralnih bank. V zvezi s tem ne pričakujemo, da bo ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) dvignila obrestno mero nad 5,25 odstotka, saj smo mnenja, da je vrh inflacije tako v ZDA kakor v Evropi že za nami.
Globalni delniški trgi so v začetku leta skorajda sinhronizirano dosegli rast in pri tem tudi slovenski trg ni bil izjema. Indeks SBITOP je do 11. januarja pridobil 4,6 odstotka, globalni indeks pa je v tem času zrasel za 3,7 odstotka.
Sprožilec je bil cenejši plin
Pozitivna naravnanost na delniških trgih v začetku leta temelji bih 70 evrov za megavatno uro. Glavni razlog je ta, da smo postali optimistični in menimo, da bo dovolj zalog za to zimo. Na znižanje cene plina je vplival tudi precej toplejši začetek zime.
Cena elektrike za porabo čez eno leto je v Nemčiji prav tako dosegla vrh pri 980 evrih za megavatno uro konec avgusta, do 12. januarja pa se je cena znižala na 177 evrov za megavatno uro. Cena nafte brent se nahaja nekje v območju 84 dolarjev.
Inflacijska pričakovanja
Inflacija v ZDA se je od vrha pri 9,1 odstotka v juniju znižala na na delni umiritvi cen zemeljskega plina v Evropi, ki so se spustile pod 70 evrov za megavatno uro ter dosegle novo najnižjo vrednost od sredine februarja lani, torej so na ravni obdobja, preden se je začela vojna v Ukrajini. Nepričakovano visoke zimske temperature so zmanjšale zaskrbljenost glede morebitnega pomanjkanja plina in posledične racionalizacije. Predhodno so se že znižale tudi cene nafte, kar je prispevalo k nižjim decembrskim ravnem inflacije v Nemčiji in Franciji, kot so jih pričakovali analitiki.
Ljubljanski delniški trg, ki ga sestavljajo delnice podjetij, kot so Krka, Zavarovalnica Triglav, Luka Koper, Petrol, je trenutno pri razmerju cene delnice na 7,1 odstotka v novembru. Območje z evrom v tej dinamiki nekoliko zaostaja za ZDA in je imelo vrh inflacije pri 10,6 odstotka v oktobru, ta pa se je znižala na 9,2 odstotka v decembru.
Decembra sta ameriška centralna banka (Fed) in Evropska centralna banka (ECB) znova dvignili referenčne obrestne mere. Fed je zvišal zgornjo mejo referenčne obrestne mere za 50 bazičnih točk na 4,5 odstotka, ECB pa je prav tako dan kasneenoto dobička (P/E) pri 6,3. Z izjemo madžarskega trga je po tem merilu najcenejši trg v regiji, po hrvaškem trgu pa je tudi najmanj zadolžen. Podjetja iz borznega indeksa SBITOP imajo v agregatu v bilanci več denarja kot dolga – njihov neto dolg na EBITDA znaša –1,9, ta kazalnik za hrvaški delniški indeks pa je –2,1. Slovenski trg ima tudi najvišjo dividendno donosnost v regiji, ki pa se lahko pri marsikateri delnici v letošnjem letu še opazno poviša.
Optimistični načrti podjetij
Prejšnji teden je Luka Koper objavlja čiste prihodke od prodaje matične družbe in ladijski pretovor za obdobje od januarja do decembra 2022. Luka Koper je je dvignila referenčno obrestno mero za 50 bazičnih točk na dva odstotka.
Inflacija se je v zadnjem četrtletju lanskega leta znižala predvsem na račun nižjih cen energentov. Kapitalski trgi tako pričakujejo tudi nadaljnje premagovanje inflacije. Vrh dvigov Feda in njihove referenčne obrestne mere pričakujejo pri malo manj kot petih odstotkih sredi tega leta in nato zniževanje do 4,2 odstotka v začetku prihodnjega leta.
Kljub pričakovanjem trgov pa so centralni bankirji jasno poudarili, da je treba dvigniti referenčno obrestno mero nekoliko nad pet odstotkov in jo tam dlje časa držati ter da zadnje nižanje inflacije še ne pomeni zmage v tem boju. Trgi za ECB pričakujejo vrh referenčne obrestne mere pri 3,35 odstotka, na tej ravni pa naj bi nekaj časa tudi vztrajala.
Sproščanje strogih omejitev na Kitajskem
Kitajska je z decembrom sprostila dolgotrajne, stroge omejitve ničelne tolerance do covida-19. S tem se vzpostavljajo pogoji za ponovni zagon gospodarstva in podjetij, ki bodo postopoma lahko zapolnila ponudbene vrzeli. v letu 2022 po preliminarnih in nerevidiranih podatkih ustvarila čiste prihodke od prodaje v višini 309,4 milijona evrov, kar je za 38 odstotkov več kot v letu 2021. Skupni ladijski pretovor je v lanskem letu dosegel 23,2 milijona ton blaga, kar je 12 odstotkov več kot v letu 2021. Rast je družba imela na vseh blagovnih skupinah, pri kontejnerjih in avtomobilih sta bila presežena tudi dva zgodovinska mejnika – milijon kontejnerskih enot in 800.000 avtomobilov.
Že s koncem lanskega leta pa je Zavarovalna skupina Sava (Sava Re) objavila strategijo za obdobje 2023–2027 in načrt poslovanja za letošnje leto. Na področju rasti in dobičkonosnosti poslovanja Sava
Kitajski turisti imajo znova možnost potovati, vendar so nekatere razvite države po svetu že uvedle določene omejitve za turiste, ki prihajajo s Kitajske (nošenje mask na letalu, testiranje pred letom, testiranje po pristanku).
Pogled naprej
Novo leto se je začelo z rastjo cen delnic. Ameriške delnice so se podražile za 3,4 odstotka, evropske za šest odstotkov in kitajske delnice za 8,8 odstotka. Kaj bo v prihodnje, je nemogoče zagotovo napovedati, pričakujemo pa lahko višje kitajsko povpraševanje po nafti in plinu ter posledično njuno podražitev (k temu peljeta ponovni polni zagon kitajske industrije in mednarodnih letov na Kitajsko in iz nje).
Podražitev energentov in surovin bi okrepila inflacijske pritiske. V novem letu cenejša plin in elektrika v Evropi znižujeta inflacijo in omogočata boljše pogoje poslovanja podjetjem, a kaj, ko je njuna cena močno odvisna od temperatur. Zaostritev rekordno mile zime ju lahko hitro podraži. Torej, čeprav se inflacija v zadnjih tednih znižuje, nas morda v 2023 vseeno spet preseneti in bo bolj trdovratna, kot danes pričakujejo tržni udeleženci.
Re načrtuje vsaj štiriodstotno povprečno letno rast poslovnih prihodkov skupine, ki bodo v letu 2027 presegli 900 milijonov evrov, s ciljnim kombiniranim količnikom pod 95 odstotkov.
Dividendna politika ostaja skladna s politiko obstoječega strateškega obdobja ter glede na cilj stabilne rasti dividende opredeljuje dividendo v razponu med 35 in 45 odstotki čistega dobička skupine. Sava Re pričakuje, da bo letos ustvarila najmanj 53 milijonov evrov čistega dobička ob 800 milijonih evrov prihodkov.
V zadnjem tednu januarja pa pričakujemo, da bo v skladu s svojim finančnim koledarjem za 2023 poslovni načrt in ključne cilje za letošnje leto objavil Petrol.