Fazanerija je edinstven dom dveh prvakov
Nogomet NŠ Mura po bliskovitem vzponu ne izgublja zanosa, širi se v skladu s trendi – Pod črno-belim dežnikom najboljše nogometašice v Sloveniji
Prekmurski ponos Nogometno društvo Mura zadnja leta piše velika poglavja. Podvigu z zgodovinskim prvim naslovom državnega prvaka je sledilo najzahtevnejše obdobje. V njem si klub in nogomet v Prekmurju (in Sloveniji) ne smeta privoščiti krivulje nazadovanja ali vrnitve v negotove čase, ko bi nogometni navdušenci trepetali pred tekmovalno sušo in pred tem, ali bi klub sploh še obstajal.
Vodstvena garnitura s predsednikom Robertom Kuzmičem uspešno opravlja zahtevno misijo. Zdi se, da so črno-beli po odhodu šampionskega trenerja Anteja Šimundže znova zadihali s polnimi pljuči in se vrnili v preteklost, ko so se pripravljali za vzpon na slovenski vrh. Resda z veliko boljšimi izhodišči, a tudi z izzivi, ki jim še niso bili znani.
»Glede na to, kako hitro smo uresničili cilje in prehiteli vse možne časovnice, smo še vedno ohranili glavne strateške cilje in želje. Naredili smo trden klub, denarno stabilnega, ki ima v uvrstitvah v Evropo še naprej športne ambicije in še višje v ustvarjanju močnega kluba na organizacijski ravni z veliko prepoznavnostjo v širši regiji,« je Kuzmič na hitro preletel obdobje, ko je njegova vodstvena ekipa (2015) prevzela vajeti kluba in jih še zdaj trdno drži.
Nacionalno center za ženske
Muro spomladi čaka trda in razburljiva bitka za eno od evropskih vozovnic. »Ne bo tragedija, če je ne bomo ujeli. Razočarani bomo, ne bo pa konec našega razvoja, to je šport,« zagotavlja predsednik, ki ga veseli, na kar so v Murski Soboti lahko upravičeno ponosni, pionirska priključitev ženske nogometne sekcije v črno-belo nogometno družino – državnih prvakinj ŽNK Pomurje, zdaj ŽNK Mura.
»Sledimo evropskim trendom in smernicam Uefe in Fife, ki spodbujata čim večjo uveljavitev ženskega nogometa. Zaradi naše lege in okolja je tudi pomembno, da smo vseskozi na preži, ko iščemo nove tržne niše, nove načine, kako razvijati klub in slediti trendom. V ta sklop sodi tudi cilj, po katerem bi radi dosegli, da bi bila Fazanerija nacionalni center za ženski nogomet. Z žensko ekipo želimo biti vidni v Evropi,« je poudaril poslovnež, ki se zelo dobro zaveda, da je treba imeti oči odprte in biti dovzeten za vse novosti in rešitve.
Mura je pogledala tudi prek mej, ko gre za sodelovanje in širjenje mreže s strateškimi partnerji. »S Sturmom že sodelujemo, tudi z Romo, a za zdaj smo še v obdobju otipavanja in iskanja najbolj ustrezne različice, ki bi pomenila še boljše in učinkovitejše delovanje kluba,« je predsednik predstavil temo »strateški partnerji«.
Glavno steblo trdnega ustroja ostaja Mura, kot jo poznajo navijači in drugi športni navdušenci. Sočasno s športnimi zmagami in z domala šprinterskimi vzponi, ki so v veliki meri vplivali na športno politiko, je glavno vlogo prevzela nogometna šola. V prvih letih vzpona sredi minulega desetletja so domači kader krepili predvsem iz igralci z drugih slovenskih okolij in bližnjega hrvaškega. Bolj ali manj so bili usmerjeni v kupovanje, zadnja leta se je Mura prelevila tudi v prodajalca.
Tomi Horvat je v sosednji Gradec k Sturmu odšel za 600.000 evrov odškodnine, Žan Karničnik v Ludogorec za približno pol milijona evrov, rekordni znesek pa se obeta od prodaje velikega upa Tia Cipota, ki ga je nogometna pot odpeljala v Italijo k članu serie A Spezii. Prvi znesek je okoli 800.000 €, končni bi z dodatnimi bonusi navrgel preko milijona €.
Robert Koren je okrepitev za prihodnost
»Tretjino prihodkov ustvarimo s prodajo igralcev. Brez tega se ne bo mogoče razvijati, zato veliko truda, volje in znanja vlagamo v ustvarjanje kakovostne lastne šole. Prihod nekdanjega kapetana slovenske reprezentance Roberta Korena je najboljša potrditev naših namer. In ne, ni ga bilo težko prepričati. Podobno kot je bilo pri Šimundži. Najprej ni bil najbolj prepričan, ko smo mu razložili naše načrte, ni več razmišljal,« se je velikega ulovljenega plena veselil prvi mož črno-belih, ki ima neskončno veliko energije in načrtov. Med njimi ima posebno poglavje ureditev športnorekreacijskega parka Fazanerija, vključno z dokončanjem celostne podobe štadiona, teniškega parka, bazena in vadbenih igrišč.
»Že doslej je klub prispeval dva milijona evrov v obnovo štadiona, ki ni naša last. In ne gre le za igrišče, slačilnice, žaromete. Z občino odlično sodelujemo, v zameno nam daje uporabo štadiona. Vsi naši infrastrukturni načrti so skupni z občino, pomembno je, da smo pripravljeni. Načinov, kako priti do denarnih sredstev, je veliko, pomoč bomo iskali pri različnih ministrstvih, nogometni zvezi, fundaciji za šport, pri drugih deležnikih,« Kuzmič dobro ve, kje je treba potrkati na vrata za sodelovanje, pri čemer pa se zaveda, da je največji vir »naravnega bogastva« vendarle mogoče najti v domačem okolju, Prekmurju, a tudi s pogledom v širšo regijo.
»Doma še zlepa nismo izčrpali vseh virov. Izboljšave so vedno mogoče, povezati želimo regionalne šole, vzpostaviti Murino šolo na Goričkem ... V Prekmurju je vse manj otrok, zato je pomembno, da združimo vasi, občine. Gre nam nekoliko počasneje in ne tako, kot bi si želeli, toda prve korake smo že naredili. Zaradi takšnih prijemov se bo zanimanje za nogomet večalo, večja bo podpora, večja bo prepoznavnost, dodana vrednost. Tudi klub bo na drugih področjih le napredoval.«