Ambiciozne vojaške nakupe v zasedi ogroža kriza
Posvet o razvoju vojske Udeleženci so se strinjali o nujnosti naložb, skrbi pa povzročata kronična kadrovska suša in gospodarska kriza
Totalna vojna Rusije proti Ukrajini je korenito spremenila varnostne razmere v Evropi in Slovenija se je, podobno kot številne druge evropske države, na nove razmere morala odzvati z razmeroma ambicioznim predlogom nove resolucije o dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040.
Po besedah ministra za obrambo Marjana Šarca je velik poudarek na ambicioznejšem časovnem načrtu za povečevanje obrambnih izdatkov, ti bodo raven dveh odstotkov BDP predvidoma dosegli do leta 2030.
»Že več kot desetletje se varnostno okolje v Evropi spreminja in slabša, zato ne moremo čakati, da se bodo zadeve izboljšale in šle mimo nas,« je dejal minister za obrambo Marjan Šarec v uvodnem nagovoru k posvetu, ki je bil namenjen zbiranju pripomb na predlog resolucije o razvoju in opremljanju Slovenske vojske do leta 2040. Te pripombe bodo na ministrstvu proučili in jih, če bo to mogoče, vnesli v končno verzijo resolucije, ki bo nekakšen krovni dokument vsem prihodnjim nakupnim načrtom Slovenske vojske.
Šarec je napovedal, da bodo ključni zmogljivosti, ki ju vojska obljublja že več let – srednjo bataljonsko bojno skupino in srednji izvidniški bataljon – razvijali vzporedno in v inančnem smislu bolj racionalno. V skladu z napovedmi v resoluciji pa bi ti dve obljubi zavezništvu Slovenija dokončno izpolnila do leta 2030. Zelo pomembna pri nakupu je možnost dvojne uporabe opreme. Kot glavni točki se kažeta nadgradnja sedanjih helikopterskih zmogljivosti in hitrejša nabava drugega transportnega letala spartan, ki je prve testne lete že prestalo.
Šarec je poudaril, da se načrtovalci zavedajo, da še tako dobra oprema ne bo pomagala, če v vojski ne bo dovolj kadra, ki bo znal vso to opremo uporabljati.
»Naš cilj mora biti racionalna poraba razpoložljivih sredstev, saj to od nas zahtevajo davkoplačevalci. Hkrati moramo nadomestiti razvojne zaostanke in ključne zmogljivosti vzpostaviti celovito in pospešeno,« je povedal Roland Žel, generalni direktor direktorata za obrambno politiko na obrambnem ministrstvu. Za nabavo nove in posodobitev sedanje opreme bodo na leto namenili najmanj petino izdatkov, pri tem bo v ospredju oprema za dvojno rabo, ki bo tudi v podporo sistemu zaščite in reševanja.
Predvideli so še znatno povečanje sredstev za raziskave, razvoj in inovacije, ki naj bi dosegla najmanj dva odstotka obrambnih izdatkov. To bi bilo v podporo domačim podjetjem ter raziskovalnim institucijam, ki bi spodbudili razvoj obrambne industrije, še napoveduje Žel.
Medtem ko se je večina udeležencev posveta strinjala, da so naložbe v posodobitev vojske nujne, je bilo slišati tudi pomisleke, da bi ambiciozne načrte v prihodnosti utegnila resno ogroziti prihajajoča gospodarska kriza. Pomislekov o kroničnih kadrovskih izzivih niso skrivali niti predlagatelji resolucije, mnenja v stroki so bila različna tudi glede vizije razvoja vojaškega šolstva v Sloveniji.
Še tako dobra oprema ne bo pomagala, če v vojski ne bo dovolj kadra, ki bo znal vso to opremo uporabljati.