Golob končno z vlado, kot si jo je zamislil
Ministrski kabinet Od zdaj dvajsetčlanski – Na ustanovni seji so imenovali nove državne sekretarje – Prihodnjo sredo bo nov koalicijski vrh
»Po mesecih boja smo dosegli točko, ko zmagovalci na volitvah lahko uveljavimo svojo legitimno pravico do sestave vlade po lastni meri,« je komentiral predsednik vlade Robert Golob. Ne glede na trud opozicijskih sil, ki so poskušale onemogočiti, da bi vlada začela delovati, je koaliciji uspelo potrditi vlado v polni sestavi, na kar je ponosen.
Za novo sestavo vlade je glasovalo 55 poslancev, ob koaliciji še oba poslanca narodnosti, 29 pa jih je bilo proti. Med šestimi poslanci, ki niso glasovali, sta bila oba prvaka opozicijskih strank, Janez Janša in Matej Tonin.
Sprememba vlade po besedah njenega predsednika ni personalna, ampak vsebinska, njen namen je doseganje novih strateških prebojev in odgovarjanje na strateške izzive časa. Na novem koalicijskem vrhu, ki ga bo sklical za prihodnjo sredo, bo sicer osrednja tema plačna reforma.
Vlada Roberta Goloba se je po zmagi Gibanja Svoboda na aprilskih državnozborskih volitvah, prvič sestala 1. junija lani. Nočna seja je bila takrat namenjena več kadrovskim odločitvam, med drugim so ekspresno zamenjali neizvršne direktorje Družbe za upravljanje terjatev bank. Da so to storili, je prišlo uradno na dan
Janez Cigler Kralj,
NSi
šele nekaj dni pozneje, ko je o tem govoril inančni minister Klemen Boštjančič v televizijski oddaji Tarča.
Če je torej vlada junija lani na svoji prvi seji imenovala novega šefa Sove, direktorja Urada vlade za komuniciranje (Ukom), generalnega direktorja Policije ter tudi generalno sekretarko vlade in državne sekretarje v premierovem kabinetu in na posameznih ministrstvih, v mesecih, ki so sledili, je Golobov krog sprejel tudi še veliko kadrovskih odločitev ter zamenjal nadzornike in uprave v državnih podjetjih, pa je bila pri kadrovskih odločitvah včeraj vlada na prvi seji v novi razširjeni sestavi precej skromnejša – imenovala je namreč le državne sekretarje na novoustanovljenih ministrstvih.
Pred rebalansom še kup stvari
Za reorganizirano vlado bo treba sprejeti še rebalans državnega proračuna, ki bo zagotovil sredstva za delovanje novih resorjev. Na inančnem ministrstvu napovedujejo, da bo pripravljen v roku, ki ga bo določal terminski načrt, ki ga vlada lahko sprejme po uveljavitvi zakona o državni upravi. Zakon bo vlada sprejemala predvidoma že jutri.
Odgovornost za prihodnost Slovenije je tako zdaj v rokah prenovljenega ministrskega kabineta, pred katerim je veliko zahtevnih nalog. Po Golobovih napovedih bo namreč leto 2023 leto reform, prek katerih bodo izpeljali tisto nujno preobrazbo države, in ravno tri nova ministrstva bodo po njegovih besedah nosilci treh pomembnih reform.
Reorganizacija vlade, kot so jo s spremembami zakona o vladi načrtovali v koalicijskih Gibanje Svoboda, SD in Levici, prinaša, kot je znano, ustanovitev treh novih ministrstev, in sicer ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter ministrstva za solidarno prihodnost. Ob tem se štirim dosedanjim ministrstvom spreminjajo delovna področja, dve vladni službi pa preraščata v ministrstvo. Vlado bo tako po novem sestavljalo 19 ministrstev in en vladni urad.
Ekipa bo sicer popolna, ko bo premier izbral naslednika oziroma naslednico Tatjane Bobnar, ki je decembra odstopila z mesta notranje ministrice.
• Prenovljeno vlado je podprlo 55 poslancev, 29 jih je glasovalo proti.
• Že jutri bodo predvidoma razpravljali o noveli zakona o državni upravi, podlagi za rebalans proračuna.
• Prihodnjo sredo bo koalicijski vrh o plačni reformi.
Širitvi vlade nasprotujemo predvsem zaradi njene zelo škodljive politike, saj brezglavo zvišuje davke, uvaja uravnilovko, se bojuje proti gospodarstvu in deluje v smeri obubožanja zdravstvenega sistema.