Poslanci bi se morali osvoboditi sistema uslug
Niklas Nienaß, evropski poslanec O sponzoriranih potovanjih, nesprejemljivi praksi, da tuje države, tudi diktature, parlamentarcem plačujejo obiske
V zadnjih tednih so se razkrile še druge kočljive prakse parlamentarcev, denimo potovanja, ki jih (delno) plačajo tretje strani: države, podjetja, organizacije. Niti predsednica evropskega parlamenta Roberta Metsola, ki si je za cilj zadala čiščenje Avgijevega hleva, ni izjema. V Burgundiji jo je, skupaj z možem, v razkošnem hotelu gostila vinska bratovščina. Tega v nasprotju s pravili ni prijavila. Tudi evropski poslanec iz Slovenije Franc Bogovič (EPP) je bil na obisku v Azerbajdžanu, kjer si je z nemškim liberalnim kolegom Enginom Eroglujem ogledal projekt pametne vasi.
Težava je, ker jima je tri prenočitve v Bakuju plačala tamkajšnja vlada, poslanca pa sta krepko zamudila rok za prijavo tega oziroma sta pot prijavila šele po prvih poizvedovanjih. Bogovič je zamudo pripisal administrativni napaki. Poslanca sta misijo predstavila kot projekt parlamentarne medskupine, ki se ukvarja s podeželskimi območji in pametnimi vasmi, Bogovič pa je njen sopredsednik. Zaradi nestrinjanja s takim delovanjem in tem, da je diktatorski režim v Bakuju plačal del stroškov, je iz vodstva in članstva medskupine prejšnji teden odstopil evropski poslanec Zelenih Niklas Nienaß.
Kaj je bilo odločilno za vaš odstop?
Ob ustanovitvi skupine sem se zavzemal za transparentnost in neodvisnost. Ko je prišla prošnja za Azerbajdžan, bi se morali vprašati, kako bi organizirali pot v imenu skupine. Toda razprave ni bilo. Zato je bilo zaupanje spodkopano. Jasno je bilo, da je pot politično kočljiva in da se zavedam odgovornosti za transparentnost. Bil pa sem izločen.
Ne bi smeli zanemariti dejstva, da ima Azerbajdžan posebne politične interese, kar zadeva EU. Zato je pot drugačna kot, denimo, v Italijo.
Gre za vprašanje, kdo hoče vplivati. Imeli smo že vabilo v Avstrijo, kar ni težava. Lobistične skupine ali tretje države so nekaj drugega. Prihajam s severovzhoda Nemčije, iz dežele Mecklenburg - Predpomorjansko, kjer je bila zvezna poslanka CDU Karin Strenz vpletena v afero z Azerbajdžanom [v tisku je bila poimenovana Kaviar-Connection]. Te države ne delajo takšne diplomacije za šalo ali ker smo jim všeč, temveč zato, ker nekaj hočejo od nas. To uspešno počnejo že desetletja. Zato ima vabilo iz
Azerbajdžana drugačno težo kot iz Italije.
Poslanec Bogovič je na očitke odgovoril, da je bil obisk neodvisen od politike in da je šlo le za projekt pametnih vasi.
Takšne diplomacije ni mogoče obravnavati tako zlahka. Res je šlo le za pametne vasi, toda cilj azerbajdžanske vlade je bil drugačen: vzpostaviti dobre, prijateljske odnose, se bolje spoznati. Tako bi jim osebni odnosi morda nekoč lahko koristili. Ni tako, da bi po obisku v Azerbajdžanu že naslednji dan kar glasovali tako države. Toda tretje države ne bi več smele plačevati stroškov, darila poslancem pa morajo biti prijavljena, zlasti če so na poti v imenu evropskega parlamenta. To se v preteklosti ni dogajalo.
Tudi predsednica evropskega parlamenta Roberta Metsola ni bila izjema.
Ob njeni argumentaciji, da morajo biti darila poslancem prijavljena predsednici in da je sama predsednica, bi se morali vprašati, ali je ureditev pravilna. Ne bi bilo bolje, da bi prijavili darila nekomu neodvisnemu?
Kako videti njene reformne predloge? So zadostni?
So zelo dobri, so močno znamenje predsednice, naj se nekaj naredi. Malce me skrbi, ali bodo predlogi sprejeti. Za nas, Zelene, niso dovolj, a če bi bili sprejeti, bi bil narejen velik napredek pri transparentnosti evropskega parlamenta. Pogrešam močnejšo zaščito žvižgačev. Imeli smo primer treh asistentov poslancev, ki so se zaradi takšnih zgodb o uslugah javili. Niso imeli zaščite, vsi so izgubili službo brez nadomestil. Tako vsi asistenti vedo, da je bolje molčati, če hočejo obdržati službo. Tega ne bi smelo biti.
Kaj takšne afere pomenijo za zaupanje v evropski parlament. Državljani v Evropi se sprašujejo, kaj se dogaja v Bruslju, ko slišijo novice o kovčkih, polnih gotovine.
• S plačanimi potovanji si želijo tuje države vzpostaviti osebne odnose z gosti.
Evropski parlament je v zadnjih letih z dobrim delom v času pandemije in med vojno v Ukrajini pridobil veliko zaupanja državljanov. Zadeve, kot je afera Katar, so močno omajale zaupanje v institucijo in celotno evropsko politiko. Obnova tega bo težka, a moramo si prizadevati za to. Franca Bogoviča poznam že dlje časa in nočem mu zlobno podtikati, da je planil in s kovčkom zbira denar. Verjamem, da ga projekt zanima, obstaja pa tudi interes ljudi za transparentnost. Poslanci moramo razumeti, da smo zavezani le evropskemu prebivalstvu in nikomur drugemu. Zato moramo biti osvobojeni uslug. Tudi če gre za majhno vabilo, plačilo hotela. Tega ne bi smelo biti, saj se tudi tako spodkopava integriteta institucije.
• Na mizi je predlog reform na področju transparentnosti in integritete.