Mir ni samoumevna smer v prihodnost
Francija Predsednik Emmanuel Macron je napovedal krepko povečanje vojaškega proračuna
Javna dikcija se ves čas spreminja. Že leta se politično-medijsko zaostruje, z vojno v Ukrajini, ki zdaj traja skoraj leto dni, se je še občutneje zradikalizirala. Francoski predsednik Emmanuel Macron je poleti, denimo, govoril o »vojnem gospodarstvu«, v katerem da se bomo morali organizirati dolgoročno, zato je za prihodnost ključno povečevati vojaški proračun. Francozi ga bodo, kot je ponovil pred dnevi, v naslednjih šestih letih krepko dvignili.
Konec prejšnjega tedna je predsednik Macron obiskal letalsko vojaško oporišče v Mont-de-Marsanu, v departmaju Landes na jugozahodu Francije, kakor ob vsakem začetku leta slavnostno nagovoril vojsko in obljubil povečanje vojaškega proračuna v obdobju 2024–2030 na 413 milijard evrov. V pripravi je zakon, s katerim naj bi dosegli, da bo francoska vojska »učinkovitejša in uspešnejša«. V primerjavi z dosedanjimi zakonskimi rešitvami to pomeni okoli tretjinsko inančno povišanje, kajti za obdobje 2019–2025 je bilo obrambi odmerjenih 295 milijard evrov, pred tem je bilo denarja še manj.
Nikdar zamujati v vojni
V govoru, ki je dostopen, denimo, na twiterju Elizejske palače, je prvi med Francozi poudaril, kako zelo »francoski narod zaupa vojski« in kako zelo je »hvaležen za vse, čemur se odrekajo zaposleni v njej«. A kakor je brž pridal, je tema prihodnost: in ker se bodo v naslednjih letih resne grožnje kopičile in je po svetu že toliko nasilja, se je treba nanjo ustrezno pripraviti. »S tem zakonom si želimo ustrezno izuriti našo vojsko in zagotoviti Franciji, da bo lahko uspešno branila lastno suverenost.« Francija da ne sme »nikdar zamujati v vojni«, ki se v sodobnosti premnevnega podpiranja kurdskih upornikov. Spor med državama je včeraj komentiral tudi inski zunanji minister Pekka Haavisto, ki je prepričan, da obe strani potrebujeta »time out«. Haavisto ni izključil možnosti, da bi lahko Finska zaradi zapletov v sporu s Turčijo vstopila v Nato pred Švedsko. obraža kot še nikoli in ima nič koliko obrazov, od analognih do hibridnih in visokotehnoloških, ampak mora biti »pripravljena na konlikt, ki se lahko pojavi« ...
Med drugim je izpostavil, da je treba okrepiti francoske oboza zagotavljanje učnih priložnosti za otroke v Ukrajini in državah, ki gostijo begunce. Na tisoče šol, vrtcev ali drugih izobraževalnih ustanov po državi je bilo poškodovanih ali uničenih zaradi eksplozivnega orožja. Obenem mnogi starši in skrbniki zaradi nevarnosti nočejo, da otroci obiskujejo pouk v živo, je poročala STA. rožene sile tako v Franciji, sploh čezmorski, kot povsod drugod, kjer so že navzoče, in sploh da je treba dobro opremiti specialne enote. Dejal je tudi, da bi morali za polovico povečati protiletalske kapacitete in prav tako vesoljske zmogljivosti. Za povrhu naj bi za 60 odstotkov povečali obveščevalni proračun in podvojili število rezervistov; za zdaj jih je 40.000. Vojaki dojemajo vojsko in vojno najbrž predvsem po vojaško, laiku pa lahko pred
413 mrd €
naj bi znašal vojaški proračun v obdobju 2024–2030
sednikove besede o »nujni pripravljenosti na konflikt stoletja« odmevajo kar srhljivo. Mir ni več samoumevno prevladujoča smer v prihodnost.
Francija ni Ukrajina
Zdaj že skoraj enoletna morija v Ukrajini je pokazala določene pomanjkljivosti francoske bojne mašinerije in zlasti, kako resne so pretnje Evropski uniji. Toda macronizem je realen, zato pojasnjujejo Francozom, da Francija ni Ukrajina niti ne meji na Rusijo, ampak je članica EU (zato mora delovati v evropskih okvirih) in prav tako Nata, poleg tega ima jedrsko orožje. Pa vendar znatno povečanje vojaškega proračuna kaže na obrat v družbeni doktrini, ki je po Macronu ireverzibilen. »Z več denarja ne bomo smeli delati enako kot doslej, ampak bolje in drugače.« Uporabljajo vse bolj militantno izrazje, kot je vojno gospodarstvo, besedico obrambni čedalje lažje zamenjujejo z izrazom vojaški.
O novem zakonskem predlogu naj bi francoski parlamentarci glasovali do poletja, predlagana vsota 413 milijard evrov za vojsko se zdi marsikomu enormna, a nekateri jo relativizirajo, češ, treba je upoštevati inlacijo in vse višje stroške energije. Po anketah, ki so jih opravili poleti, takoj po Macronovi napovedi, da bodo znatno povečali vojaški proračun, se od 70 do 80 odstotkov Francozov strinja z novim pristopom. Čudi lahko, da se hkrati množično pritožujejo, kako občutno jim zaradi draginje pada standard in se vse težje prebijajo iz meseca v mesec.
• V Franciji naj bi za tretjino povečali vojaški proračun.
• Za 60 odstotkov bi zvišali obveščevalni proračun in podvojili število rezervistov.
• Francozi se strinjajo, da je treba nameniti več denarja za vojsko.