Oddaja Intervju s programskim direktorjem Nove24TV

Šolska reforma Še en pogled na ta krasni novi svet Boj z mlini na veter

Dve vprašanji:

1. Kako je mogoče, da je državna (imenovana tudi javna) TV Slovenija 22. januarja v oddaji Intervju v ekskluzivnem nedeljskem terminu gostila programskega direktorja Nove24TV Borisa Tomašiča? Oddajo je vodil novinar Jože Možina. Leta in leta smo v tem času gledali, poslušali odlične spraševalke in odlične intervjuvance na visokem razumskem nivoju. TV Slovenija se je s tem intervjujem spustila na kvalitetni nivo Nove24TV. Kako je to mogoče?

2. Boris Tomašič je poudaril, da ni mislil direktno Goloba, ko je trdil, da je Golobova vlada prišla na oblast s krvjo, temveč da je mislil tiste, ki so Goloba nastavili. Torej je mislil nas, volivce. Pričakujem, da bo javno potrdil in razložil to izjavo.

Miloš Križaj,

kritike svojega zaslužkarstva ( Delo, 12. januarja, stran 3).

Vsaj zdaj se zavzema za paciente, saj v času ministrovanja in službovanja v UKC najbrž ni bilo časa. Navaja, kaj vse je delal, komu je svetoval in pošteno zaslužil. Ko sem prebiral članek, mi je prišla na misel anekdota, ko sem kot mlad inženir razlagal šefu, da objekta v predvidenem času ni mogoče končati. Odgovor je bil: »Poslušaj, dan ima 24 ur, če uro prej vstaneš, je to 25 ur.« Če seštejemo vsa dela, ki jih je opravil dr. Keber, potem to spremenimo v ure, se mi zdi, da je moj šef vedel, kako se stvari streže.

Dvoživkarstvo je po mojem mnenju, ko posamezniki sočasno delajo v javni ustanovi in še kje, tudi če je to pedagoški proces ali delo v privatni ustanovi ali ... Nikakor ne morem najti rdeče niti med nabiranjem političnih točk in tako ogorčenem nasprotovanju privatnemu zdravstvu, uporabljam zasebno in javno zdravstvo in nobene razlike ne čutim pri delu, razen da si pri zasebnikih naročen na uro, ki se je držijo, v javnem pa v večini primerov ura ni pomembna. Privatnik kupuje materiale po najugodnejši ceni, kot je bilo zapisano v medijih, pa v javnem zdravstvu po posameznih ustanovah (žilne opornice) kupujejo iste materiale tudi 300 (tristo) in več odstotkov dražje – raja to težko »kopča«. To pa je že druga tema.

Jože Brdnik,

Murska Sobota

V enem od naših medijev sem zasledil izjavo nekega funkcionarja, ki zagovarja digitalizacijo šolstva. Mnogi se s tem strinjajo, tudi jaz. Toda meni se zdi še bolj pomembna celotna reorganizacija šolstva. Glavni problem namreč vidim predvsem v reorganizaciji celotnega šolstva, povezanega tudi s šolanjem pedagogov, predvsem pa v izbiri šolskih predmetov …

Kdo bo na svoji poklicni poti potreboval znanje kemije (razen kemikov), kdo bo potreboval znanje matematičnih problemov (razen matematikov), kdo bo potreboval znanje biologije (razen biologov) in tako naprej. Predlagam, da se vsi ti »strokovni« predmeti združijo v en predmet. Glede predmeta, ki ga danes imenujejo »zgodovina«, pa vemo, da več kot dobra polovica tega ne drži! Stoodstotno!

Otroci potrebujejo poudarek na predmetih, kot so slovenščina (seveda na prvem mestu), nato bi sledili izična vzgoja (predvsem plavanje, ki izredno pozitivno vpliva na začetni razvoj mladostnika, in kolektivne igre z žogo; poglejte samo sključenost slovenske mladine, da debelosti ne omenjamo; če bo šlo tako naprej, bomo čez sto let hodili kot pitekantropi), glasba (ali veste, da glasba pozitivno vpliva na živali in, verjeli ali ne, tudi na rastline, da ne omenjam pozitivnega vpliva na starostnike), petje in folklorni plesi (prinašajo razgibanost, sproščenost, veselje, druženje …), likovna vzgoja (otroku daje možnost, da pokaže svoj skriti umetniški talent, svoj pogled na svet), šah, pa še kaj bi se našlo! Šele potem bi prišli na vrsto t. i. »strokovni« predmeti, kot so kemija, izika, matematika, biologija …, ki bi se šolarju ponudili v izbiro v zadnjih treh ali štirih letih osnovnega izobraževanja, pa ne devetletke, ampak osemletke! Da teže šolskih nahrbtnikov in vsakoletnega nakupa (pre)dragih šolskih knjig za male šolarčke sploh ne omenjam!

Malo se bom ustavil še pri najlepši igri na svetu – šahu! Na začetku bom citiral našo odlično šahistko in psihologinjo Jano

Krivec, ki pravi, da »šah ni samo za genije, ampak je koristen za razvoj vseh otrok – otrok s posebnimi potrebami, dislektiki, otrok s socialnega ali ekonomskega roba«. Ve se tudi, da šah uspešno zavira nastanek možganskih bolezni pri starostnikih, na primer demence. Ali veste, da imajo armenski šolarji v prvi polovici osnovne šole na urniku po dve uri športne vzgoje in dve uri šaha? Ali veste, da je slovenski šahovski velemojster Bruno Parma (roj. 1941), takrat še mednarodni mojster, leta 1961 v Haagu postal svetovni mladinski prvak?

Bojan Kerševan,

Ljubljana »K optimizmu pripomore tudi to, da vlade ne vodi Janša.« ( Delo, 28. decembra, javnomnenjska anketa o pričakovanjih)

Ko bi Arhimed imel tako trdno točko, bi premaknil svet. Mogoče pa se bo zdaj zgodil kak obrat, da bo prišlo vsaj do novega štetja: pred Janšo in po Janši. Kakor Katon nikoli ni mogel brez »Ceterum censeo Carthaginem esse delendam« (v prevodu »Sicer pa menim, da bi bilo Kartagino treba uničiti«), tudi naši levi politiki ob nobeni priliki ne pozabijo na »Ceterum censeo 'Jansham' esse delendum«. Oscar Wilde je vedel, da to ni slabo: če ne bom slaven, bom pa razvpit.

Za moje starše je bilo najbolj ničevo lastno povzdigovanje in poniževanje drugih. Sram jih je bilo, da bi šli poslušat moj glasbeni nastop. To se jim je zdela velika, nezaslišana ošabnost.

Zdaj pa sem morala dve leti poslušati neokusno postavljaštvo in se ogibati nevarnemu cestnemu rovarjenju in grozečemu cepetanju vse do bližnjih rednih volitev.

Pa so nas odrešili?

»Stopil bom v tisto stranko, ki bo odpravila špital in britof,« je dejal pokojni slikar Leon Koporc. No, to pa ni, da bi izgubljali čas.

Majda Lampič,

Ljubljana

Spoštovani vsi, ki se borite z današnjimi vetrnicami! Priporočam, da preberete srednjeveški roman slavnega pisatelja Cervantesa z naslovnim junakom »veleumnim plemičem Don Kihotom iz Manče«. Morda boste doživeli razsvetljenje, kajti tudi on se je boril proti mlinom na veter.

Pravite, da so vetrne elektrarne hudo škodljive. Enako so govorili ob izumu električne energije, češ da bo serijsko ubijala. Zakaj se ne borite proti avtomobilom in izpušnim plinom, ki resnično ubijajo? Zakaj se ne borite proti tobaku? Zakaj se ne borite proti izsekavanju gozdov? Mnogi se borijo proti gradnjam hidroelektrarn. Ob vedno večjih podnebnih spremembah, ko se bodo menjavale suše in neurja, bodo zajezitve voda, zlasti gradnje jezer v gorah, edini viri, ki bodo napajali reke in ohranjali živelj v njih, pa tudi omogočali namakanje polj.

Vedite, narava je zares ustvarila čudovite kotičke in prelepe soteske, vendar jih zna tudi sama uničiti. Ni več ledenikov, ki v sušnih poletjih napajajo reke, potrebne bodo umetne zajezitve sotesk, da bodo reke lahko živele – in mi z njimi. Svet se spreminja in se bo vedno spreminjal, le na naši pameti je, ali ga bomo razumeli ali se bomo šli igrice z Don Kihotom. Dandanes nas je že preveč, da bi še lahko živeli na prazgodovinski način. Ali pač?

Vinko Korošak,

Šempeter pri Gorici