Slovensko gospodarstvo ima dobre temelje
Vpliv inovacij na gospodarstvo Slovenski električni pogon boljši od drugih – Več časa za sprejemanje odločitev
Slovenija lahko razmeroma dobro izkoristi sedanje turbulentne čase, če bomo imeli skupno vizijo, je poudaril član uprave NLB Andrej Lasič. To je argumentiral z nizko zadolženostjo in dobrim poslovanjem slovenskih podjetij ter močno diverziikacijo gospodarstva: »Z mirno dolgoročno politiko bi lahko peljali našo barko precej bolje kot sosednje države.« Pomemben del pri razvoju gospodarstva pa so tudi inovacije, digitalizacija in avtomatizacija, o čemer je še bil govor na okrogli mizi Inštituta za strateške rešitve (ISR).
Slovenska podjetja so danes zadolžena za okoli deset milijard evrov, kar je 20 odstotkov BDP, medtem ko je evropsko povprečje 40 odstotkov BDP. Za primerjavo: na začetku krize leta 2008 so imela slovenska podjetja 20 milijard evrov kreditov, kar je bilo takrat skoraj 60 odstotkov BDP. Andrej Lasič je poudaril, da imajo podjetja na voljo dovolj inančnih sredstev in da poslujejo dovolj dobro, da lahko vlagajo v investicije in robotizacijo ter da dobro poslujejo. Ob tem je slovensko gospodarstvo tudi eno najbolj diverziiciranih v Evropi, saj nismo odvisni niti zgolj od ene same panoge – kot je, denimo, Hrvaška od turizma – niti od enega samega trga. Šoke torej lažje prenesemo kot gospodarstva, ki so odvisna od posameznih panog, je poudaril Lasič. To lahko slovensko gospodarstvo izkoristi, da uspešneje kot drugi posluje v tem negotovem makroekonomskem okolju.
Vpliv inovacij in digitalizacije
K temu naj prispevajo tudi inovacije, digitalizacija in avtomatizacija. V podjetju Tushek so s slovenskim znanjem izdelali električni pogon za avtomobile, ki ima 30-odstotno boljši izkoristek in je do polovico lažji od drugih električnih pogonov, torej se je z njim mogoče peljati 30 odstotkov dlje, je na okrogli mizi ISR o vplivu inovacij na gospodarstvo dejal Aljoša Tušek, lastnik in direktor podjetja Tushek Supercars.
Predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak pa je povedal, da se je
Dars iz vzdrževalca avtocest prelevil v aktivnega upravljavca prometa. Začeli so digitalizacijo storitev, s čimer želijo povečati pretočnost in varnost ter izboljšati uporabniško izkušnjo: »Govorimo o pametnih avtocestah. Počasi uvajamo umetno inteligenco, da pomaga človeku pri upravljanju prometa. Umetna inteligenca bo, denimo, zaznala zastoje od Domžal proti Ljubljani ter bo že pri Vranskem začela omejevati hitrost, da se zmanjša zastoj.« V tovrstne investicije nameravajo letos vložiti 20 milijonov evrov. Sodelujejo tudi v evropskih projektih, katerih cilj je samovozeče vozilo. Za to pa je treba ustvariti okolje za komunikacijo samovozečega vozila z infrastrukturo in obratno ter z drugimi vozili.
Hajdinjak je še dodal, da v Darsu digitalizirajo procese. O teh je govoril tudi član uprave Petrola Jože Bajuk: »Izziv je implementirati orodja in tehnologije, ki bodo pospešili in avtomatizirali poslovne procese. Zaposlenim bo treba omogočiti manj časa za obdelavo podatkov in več časa za sprejemanje odločitev.«