Prva slovenska konferenca o polprevodnikih

Razvoj Tudi v Sloveniji lahko marsikaj pokažemo pri razvoju čipov

Gospodarska aktivnost v območju evra je januarja dosegla rast, kaže raziskava analitske hiše S&P Global, prej IHS Markit. To je prva rast po šestih zaporednih mesecih padcev. Indeks nabavnih menedžerjev (PMI) je

izhaja iz objavljenega poročila analitske hiše.

Včeraj je na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani potekala prva slovenska konferenca o čipih in polprevodnikih SLO-čip 2023. Njen predsednik in organizator je prof. dr. Marko Topič, ki je sicer predstojnik katedre za elektrotehniko, na kateri se že vrsto let ukvarjajo z razvojem čipov. Na svetovni ravni se srečujemo s pomanjkanjem čipov, ki je med drugim posledica čedalje večjega povpraševanja po električnih vozilih in drugih elektronskih napravah ter spremenjenih navad potrošnikov.

Decembra lani je bil na ravni Evropske unije sprejet tako imenovani akt o čipih, ki predvideva ukrepe za krepitev proizvodnje polprevodnikov in povečanje deleža EU na globalnem trgu polprevodnikov, da bi tako zmanjšali odvisnost od drugih igralcev. Tovrstna proizvodnja je vsaj nekoliko že prisotna tudi pri nas. Svojo dejavnost, načrte ali poglede na tovrstno problematiko so podali predstavniki družb RLS, Diotec, Skylabs, Beyond Semiconductor kot tudi

Marko Topič je pobudnik in organizator konference o čipih. različni strokovnjaki s Fakultete za elektrotehniko ter Instituta Jožef Stefan. Kot je opozoril Mark Pleško (Cosylab), so v svetovnem pogledu poleg čipov in podjetij, ki jih proizvajajo, zelo pomembni tudi proizvajalci opreme za njihovo proizvodnjo. Ta je namreč zelo zahtevna, njeni proizvajalci so na borzi vredni še veliko več kot sami proizvajalci čipov.