Skrčen dobiček, a cene omogočajo naložbe
Gen energija V Gen energiji tako kot lani pozivajo podjetja k čimprejšnjemu zakupu elektrike za leto 2024, cene so ugodne
Skupina Gen je lani ustvarila 4,1 milijarde evrov prihodkov, potem ko jih je predlanskim približno 3,5 milijarde evrov. Kljub suši in nizki proizvodnji hidroelektrarn, podaljšanemu remontu jedrske elektrarne in zakupom dražjega manka elektrike je poslovala s 23 milijoni evrov čistega dobička. Leto prej ga je imela 105,6 milijona evrov. A zahtevne razmere in višje cene elektrike imajo tudi dobro stran, naložbe v projekte so po času, ko se nič ni izplačalo, spet mogoče. »V Skupini Gen smo zanesljivo preskrbo z električno energijo v teh zahtevnih razmerah ves čas lahko zagotavljali po sprejemljivih in zajamčenih cenah, in to kljub izpadu tretjine lastne hidroproizvodnje zaradi rekordne suše in podaljšanemu remontu Neka. Zaradi ekstremnega porasta cen na trgu nismo dosegli načrta, je pa skupina poslovala z dobičkom, kar v danih razmerah štejemo kot uspešno. Ker razpolagamo z lastnimi zmogljivostmi za proizvodnjo električne energije po predvidljivi ceni, lahko izvajamo ukrepe vlade in zaščitimo slovenske odjemalce pred pretiranimi cenovnimi vplivi negotovih razmer na energetskih trgih,« je poudaril generalni direktor Dejan Paravan.
Zanikal je, da so prodajali elektriko po 400 evrov. Kot je dejal, je 61 odstotkov prodajo gospodinjstvom in malim poslovnim uporabnikom, ki imajo regulirano ceno sto evrov na megavatno uro (MWh). Podjetjem pa so jo lani prodajali po 150 evrov. Paravan je dodal, da je katero podjetje res moralo plačati 400 ali več evrov, posebej tista, ki so špekulirala pri zakupu. Značilno je, da imajo podjetja januarja zakupljeno tretjino elektrike za prihodnje leto (letos za 2024), nato pa postopoma dokupijo še preostanek. Lani pa so po pomladnem dvigu cen čakala na padec cen, a se je zgodilo nasprotno, cene so zrasle še dvakrat. Elektriko za letos so tako kupovala decembra lani.
Nakup elektrike čim prej
Tudi letos, podobno kot lani, v Gen energiji pozivajo k zgodnejšemu nakupu elektrike. Cene na trgu so padle, saj se niso uresničile bojazni o izpraznitvi skladišč plina. Podjetja lahko zdaj zakupijo elektriko za leto 2024 po nižjih cenah. Cene so sicer štirikrat višje kot pred krizo, kar omogoča naložbe v nove vire. Zato v Gen energiji pričakujejo, da bo politika opravila reformo trga. Za zdaj so se države ukvarjale s kratkoročnimi ukrepi za pomoč uporabnikom in gospodarstvu. Gen energija je imela na voljo za 400 milijonov evrov poroštev države za nakupe elektrike (Gen-I je
Vizualizacija druge jedrske elektrarne dobil 70.000 novih odjemalcev, za katere ni imel zakupljene elektrike), izkoristila je sto milijonov, ki pa jih bo vrnila še spomladi letos, je zagotovil Paravan.
Poleg ukvarjanja s težkimi razmerami se je Paravan, ki je na vrhu Gen energije dobra dva meseca, lotil prenove poslovnega načrta skupine. Razdelil bi jo v tri stebre, proizvodnjo, ki generira denarni tok za naložbe, naložbe v obnovljive vire, prožnost in digitalizacijo ter naložbe v drugo jedrsko elektrarno, male modularne reaktorje in pomoč pri gradnji odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov.
Druga jedrska elektrarna leta 2035
Poslovni direktor Gen energije Danijel Levičar pravi, da se je začetek obratovanja druge jedrske elektrarne premaknil z leta 2033 na 2035, takrat pa bo Slovenija pri elektriki 60-odstotno uvozno odvisna. Postopek priprave državnega prostorskega načrta se še ni začel, traja pa precej časa, saj gre za tehnološko najbolj zapleten in najdražji projekt v Sloveniji. Tri leta mine še od podpisa pogodbe z dobaviteljem do izdelave velikih komponent elektrarne. Levičar kljub temu pravi, da praksa kaže, da lahko nova nuklearka zraste v petih letih od podpisa pogodbe. Tehnologija bo preizkušena. Mali reaktorji pa bodo komercialno dobavljivi ravno takrat, ko bo Nek 2 že obratoval.
Levičar je poudaril, da je v Evropi 180 jedrskih elektrarn, 15 pa jih je v gradnji. Gen-I je lani vlagal v sončne elektrarne s skupno močjo 56 megavatov. Veliki sončni elektrarni so postavili v Makedoniji (17 MW) in v Brestanici (6 MW), za samopreskrbo pa so postavili 2267 sončnih elektrarn z močjo 33 megavatov.
»Obeti kažejo, da ne bomo negativno poslovali, menim, da bomo leto končali nadpovprečno uspešno. Sicer je še prezgodaj, ker je negotovost velika, a sem optimističen,« je o poslovanju za letos dejal Paravan. Kot pravi, nameravajo letos postaviti še več sončnih elektrarn kot lani.
• V Evropi je 180 jedrskih elektrarn, še 15 jih je v gradnji.
• Za zdaj so se države ukvarjale s kratkoročnimi ukrepi za pomoč uporabnikom.
• Cene elektrike na trgu so se znižale.