Iz ozadja vodil dobro organizirano kriminalno združbo
Sodba Aleš Zupančič je bil obsojen na 12 let in pol zapora – Drogo so prodajali tudi tajnim delavcem policije
Na 12 let in pol zapora ter stransko denarno kazen 50.000 evrov je senat ljubljanskega okrožnega sodišča obsodil Aleša Zupančiča iz Komende. Ta je po besedah sodnika Srečka Škerbca iz ozadja vodil izjemno dobro organizirano kriminalno združbo, ki je trgovala z različnimi vrstami droge. Sodba še ni pravnomočna, pričakovati je pritožbo obrambe, ki je zahtevala oprostilno sodbo.
Pred tremi leti so se policisti oglasili pri Zupančiču, ki se ga je prijel vzdevek Bazenar, in pri njem opravili hišno preiskavo. Našli so nekaj gotovine in štiri mobilne telefone, s katerimi je v kriptirani komunikaciji usmerjal delo združbe. Zupančič je vse niti vodil iz ozadja. Zanj razen redkih ljudi ni vedel nihče, saj se ves čas tajne policijske operacije v letu 2019 in začetku 2020 ni izpostavljal, razen ob koncu, ko je očitno preveč zaupal človeku, za katerega se je izkazalo, da je tajni delavec policije. Imel je zelo dobro utečen posel, glede dobave droge je lahko uredil praktično karkoli, je bilo še slišati ob razglasitvi sodbe. Ko je bilo denimo treba priskrbeti prepovedane sestavine za izdelavo sto kilogramov amfetamina, kar je na koncu tudi pripeljalo do zaključne akcije in njegovega prijetja, je poslal človeka na Nizozemsko in to uredil v le nekaj dneh. »Pravi organizator, pravi vodja,« je dejal Škerbec.
Velike količine droge
Zupančiča je senat spoznal za krivega 17 posameznih kaznivih dejanj, poleg zaporne kazni pa so mu naložili tudi stransko denarno kazen 50.000 evrov. Količine prepovedane droge niso bile majhne, saj je bila le v enem primeru količina kokaina, namenjena prodaji, sto gramov, sicer pa ga je bilo pol kilograma ali več. Tako je bil obsojen zaradi poskusa tihotapljenja 30 kilogramov kokaina iz Ekvadorja, kjer se je povezal z ljudmi, ki lahko priskrbijo večje količine droge. Tajnemu delavcu policije so člani združbe, ki jo je vodil, v različnih primerih skupaj prodali več kilogramov kokaina, heroina in amfetamina, poleg tega pa na tisoče tablet ekstazija. Odmeven je bil primer zakoncev Simona in Polonce Nose, ki so ju prijeli na Hrvaškem. Ko sta se (z mladoletnim otrokom v avtu) poleti 2019 pripeljala na mejni prehod Jelšane, so policisti v avtu našli več kilogramov droge. Simon Nose je sprva obremenil Zupančiča, nato pa si je na glavni obravnavi premislil in dejal, da je to storil v zameno za nižjo kazen. A mu senat ni verjel, saj tudi drugi dokazi potrjujejo, da je bil v ozadju prav Zupančič.
Obremenilna komunikacija
Zanj so bili torej najbolj obremenilni prav zaseženi mobilni telefoni. »Zato tudi ne čudijo prizadevanja obrambe, da bi jih kot nedovoljeni dokaz izločili iz spisa,« je pojasnil predsednik senata Škerbec. A obramba menda niti ni znala prav dobro pojasniti, zakaj naj bi šlo za nedovoljeni dokaz, in je sprva celo pozivala tožilstvo, naj vendarle predloži obremenilno komunikacijo. Zupančič je kriptirane telefone priskrbel tudi drugim članom združbe, pa tudi tajnemu policijskemu delavcu. Ta je komunikacijo, ki se je sicer s pomočjo posebne aplikacije po določenem času nepreklicno izbrisala, pridno beležil na drugačne načine. Vsa sporočila, tudi fotograije, je namreč pokazal kriminalistu, ki jih je fotograiral. Zakaj bi šlo v temu primeru za nedovoljene dokaze, obramba ni znala prepričljivo pojasniti, je dejal Škerbec.
Policistom namreč nekaterih obremenilnih dokazov ni uspelo zavarovati, jim pa je pri tem pomagal sodni izvedenec za telekomunikacijo Mitja Štular, ki je izkoristil varnostno luknjo ob zagonu telefona. Vsebina pogovorov je bila za Zupančiča torej zelo obremenilna.
Med drugim je Škerbec izpostavil tudi primer Anisa Ličine (znanega iz nasilnih protestov 5. novembra 2020 v Ljubljani), ki je julija 2019 v Nemčijo odpeljal drogo, vračal pa se je z 87.350 evri. Policisti so ga ustavili in mu ta denar zasegli, a je tamkajšnje sodišče nekako prepričal, da je denar od prodaje avtomobilov, zato mu ga je vrnilo. Toda v Nemčiji po besedah sodnika Škerbca seveda niso vedeli za komunikacijo med njim, ko je uporabljal vzdevek Alan Ford, in osebo z vzdevkom Bundesliga, v kateri je Alan Ford opisal, kako bo sodnike prepričal, da denar ni od droge.
Ličina je bil skupaj z drugimi vpletenimi julija lani obsojen. Jure Močnik, Branko Šćulija, Samir Velić, Jure Slaviček, Luka Korošec Lazić, Svetlan Stjepić, Jernej Kotnik in Ličina so še z drugimi člani združbe, ki so krivdo že priznali na predobravnavnem naroku, s trgovanjem z drogo od septembra 2017 do januarja 2020 na območju Slovenije, Hrvaške in Avstrije zaslužili najmanj 1,3 milijona evrov, je bilo slišati ob razglasitvi sodbe. Vse je torej vodil Zupančič, za katerega je sodišče takrat postopek zaradi bolezni izločilo.
Še v drugih postopkih
Tožilka Tamara Gregorčič je za Zupančiča v zaključni besedi predlagala 15 let zapora, a je z izkupičkom zadovoljna. Senat je sicer ocenil, da del očitkov ni dokazan. Bo pa Zupančič, če bo takšna sodba obveljala, moral vrniti tudi protipravno pridobljeno premoženjsko korist v višini skoraj 150 tisoč evrov. Za zdaj so mu ob hišni preiskavi zasegli nekaj manj kot devet tisočakov. Plačati bo moral tudi stroške postopka. Upoštevaje pravnomočno sodbo celjskega okrožnega sodišča (ko je bil obsojen na dve leti zapora zaradi trgovanja z drogo) so mu naložili enotno kazen 14 let in štiri mesece zapora. Ker je zelo verjetno, da se bo kazen, izrečena v Celju, iztekla pred pravnomočnostjo ljubljanske sodbe, pa se bo takrat preselil v pripor, je sklenil senat.
• Za sodišče ni dvoma, da je Aleš Zupančič vodja kriminalne združbe.
• Upoštevaje drugo sodbo so mu naložili 14 let in štiri mesece zapora.
• Zanj je bila najbolj obremenilna komunikacija z drugimi člani združbe.