Raje se zaposlijo v trgovini kot v socialnem varstvu
Pomanjkanje kadra Poleg višjih plač in boljših delovnih razmer bi morali biti ti poklici pri odločevalcih in v javnosti bolj cenjeni
Izvajalci socialnovarstvenih storitev in programov že dolgo opozarjajo na težave pri pridobivanju delavcev, kadrovske razmere pa so vsako leto samo še slabše. V domovih za starejše najbolj primanjkuje diplomiranih medicinskih sester, bolničarjev negovalcev, socialnih oskrbovalk, prav tako kuharjev in kuharskih pomočnikov. Uspešnost razpisov za te poklice je manj kot 50-odstotna. Izvajalci oskrbe na domu pa imajo velike težave pri pridobivanju socialnih oskrbovalk, vodij in koordinatorjev.
Andreja Žibret Ifko
Izvajalci pomoči na domu so predlanskim zavrnili 129 uporabnikov, ki so izrazili željo po pomoči na domu in bi bili do nje upravičeni. Konec leta 2021 je bilo na čakalnem seznamu 1105 uporabnikov. Med najpogostejšimi razlogi za zavrnitev izvajalci navajajo inančne razloge in prezasedenost terminov oziroma pomanjkanje kadra, je povedala Carmen Rajer, predsednica sekcije za oskrbo na domu pri socialni zbornici.
Treba jih je razbremeniti
Prenizke plače so vsekakor velik razlog za težave pri zaposlovanju tovrstnega kadra, dodatno pa še delovni čas oziroma želja po prostem času popoldan in konec tedna, odnosi na delovnem mestu, neprimerne delovne razmere, pomanjkljiva delovna oprema, psihična in izična obremenitev, našteva Carmen Rajer. To storitev namreč izvajajo vse dni, tudi konec tedna in ob praznikih. Storitev je že zdavnaj presegla zastarele standarde in normative.
Razmere pri uporabnikih so zelo kompleksne, imajo speciična zdravstvena stanja, ki zahtevajo celosten pristop, različne kadre ter strokovno vodenje in koordiniranje. Izvajalci pomoči na domu imajo starajoč se kader, ki s sabo prinese tudi zakonske omejitve po 55. letu, izgorelost na delovnem mestu, dolgotrajne bolniške odsotnosti, držati se je treba delovnopravne zakonodaje in upoštevati pravico do počitka, supervizije, izrabe letnega dopusta in koriščenje viška ur, prisotnost na sestankih … Rajerjeva opaža, da je manj udeležencev na izobraževanjih za pridobitev nacionalne poklicne kvaliikacije za socialnega oskrbovalca, kar je mogoče pripisati pomanjkanju zanimanja, pa tudi temu, da zainteresirani nimajo pogojev za vključitev.
Rajerjeva rešitve vidi v tem, da je treba kader, ki dela z ljudmi, negovati, ga razbremeniti in vsak dan delati na odnosih, ob temeljni predpostavki, da je za svoje delo primerno ovrednoten in plačan. Morali bi osvežiti pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev ter ciljno promovirati poklice v dolgotrajni oskrbi. »Tem poklicem je treba vrniti veljavo in vrednost, zmanjšati negativno konotacijo ter pokazati tudi lepe strani, ki jih ta poklic prinaša. Zaposleni v teh poklicih delajo z velikim srcem, starejšim na terenu prinašajo upanje. Veliko dajo in veliko prejmejo, vendar morajo odloče
Sporočeno* povpraševanje po delovnih mestih v socialnem varstvu socialno varstvo z nastanitvijo dejavnost nastanitvenih ustanov za bolniško nego dejavnost nastanitvenih ustanov za oskrbo duševno prizadetih, duševno obolelih in zasvojenih oseb dejavnost nastanitvenih ustanov za oskrbo starejših in invalidnih oseb drugo socialno varstvo z nastanitvijo socialno varstvo brez nastanitve valci in širša javnost njihovo delo primerno ovrednotiti in ceniti,« pravi Carmen Rajer.
V domovih pomagajo prostovoljci in študenti
Konec leta 2021 je za 17.757 stanovalcev v domovih za starejše skrbelo 11.914 zaposlenih. V domovih morajo večkrat ponavljati različne razpise za prosta delovna mesta, a so pogosto neuspešni. V marsikaterem domu aktivno pomagajo delavcem iz tujine pri birokratskih postopkih, ki so dolgotrajni, pridobivanje vseh dovoljenj lahko traja celo leto dni. Kjer je mogoče, v delovne procese vključujejo prostovoljce in študente. Ko ti ukrepi ne zadostujejo več, pa morajo žal tudi zmanjšati zmogljivosti z zapiranjem bivalnih enot in oddelkov, je na vprašanje, kako rešujejo težave s kadri, odgovoril Denis Sahernik, sekretar skupnosti socialnih zavodov (SSZS).
Glede na predlog stroke samo v domovih za starejše in posebnih zavodih za odrasle trenutno za izvajanje zdravstvene nege in rehabilitacije primanjkuje 3677 zaposlenih, je povedal Sahernik. »S plačilom in pogoji dela preprosto nismo konkurenčni. V trgovini marsikje ponujajo plačo, ki je za plačni razred ali dva višja od minimalne, s čimer so vedno razred ali dva nad našo dejavnostjo. Zaradi tega se recimo bolničarji negovalci, čeprav imajo čut za delo s starejšimi in si želijo delati z njimi, raje odločajo za zaposlitev pri socialno varstvo brez nastanitve za starejše in invalidne osebe drugo socialno varstvo brez nastanitve trgovcih. Delo v domovih za starejše in posebnih zavodih za odrasle je zahtevno in odgovorno. To je večizmensko delo, ponoči, konec tedna in ob praznikih,« razlaga Denis Sahernik. Želijo si, da bi država oblikovala celovito strategijo razvoja in zaposlovanja v deicitarnih poklicih ter ponudila več priložnosti za prekvaliikacijo brezposelnih.
Davčne olajšave in druge ugodnosti
»Želimo si tudi, da pristojni čim prej izberejo izvajalce programa za pridobitev nacionalne poklicne kvaliikacije bolničar v dolgotrajni oskrbi in jim omogočijo takojšen začetek izvajanja programa. In nenazadnje bi lahko izboljšali delovne razmere z zagotovitvijo sredstev za pospešeno digitalizacijo in drugih pripomočkov za delo,« pravi Sahernik. Dobrodošle bi bile tudi davčne olajšave in druge ugodnosti, na primer nagrada ob prvi zaposlitvi v tej dejavnosti pri poklicih, kot sta srednja medicinska sestra in bolničar negovalec.
Med ukrepi, ki bi jih bilo mogoče sprejeti nemudoma, je po njegovem zagotovo poenostavitev birokratskih postopkov pri zaposlovanju delavcev iz drugih držav. »Za zdaj se ljudje iz držav z območja nekdanje Jugoslavije še odločajo za zaposlitev pri nas, vendar zaradi dolgotrajnih postopkov vmes obupajo in odidejo raje v Avstrijo ali Nemčijo. Če bi olajšali birokratske postopke, bi verjetno lahko pridobili več kadra z območja nekdanje Jugoslavije. Prav tako bi lahko zelo hitro znižali zahtevano stopnjo znanja jezika z napredne ravni B2 na sporazumevalno raven B1, kar zadošča za delo s stanovalci v vsakdanjih situacijah,« še pravi Sahernik.
Do leta 2030 predvidoma 2200 zaposlitev več
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pravijo, da je minister Luka Mesec imenoval delovno skupino, ki pripravlja predlog kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za reševanje kadrovske * 12. aprila 2013 je pričel veljati zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A), ki je ukinil obvezno prijavo prostega delovnega mesta pri ZRSZ. Ker delodajalci, ki ne sodijo v javni sektor ali niso družbe v večinski lasti države, objavo prostega delovnega mesta lahko zagotovijo sami, o tem pa zavoda ne obveščajo, ta nima več podatkov o vseh prostih delovnih mestih v državi. problematike pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in programov, v njej sodelujejo tudi predstavniki SSZS in zavoda za zaposlovanje. V okviru uredbe o zagotovitvi javnih sredstev za inanciranje dodatnih kadrov pri izvajalcih socialnovarstvene storitve institucionalnega varstva v javni mreži je bilo konec lanskega avgusta zagotovljenih 29 milijonov evrov za obdobje dveh let, za 620 dodatnih kadrov za vse izvajalce institucionalnega varstva v javni mreži, pri čemer je približno 550 dodatnih zaposlitev v domovih za starejše.
Spremembe pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, sprejete 20. aprila lani, določajo, da se bo do leta 2030 število zaposlenih v mreži izvajalcev povečalo za več kot 2200 zaposlitev. Kader naj bi postopno povečevali do leta 2030; do takrat naj bi se v institucionalnem varstvu starejših število zaposlenih povečalo za 46 odstotkov. poklici za zdravstveno in socialno oskrbo bolniški strežnik
»Glede na pomanjkanje ustreznih kadrov na trgu dela se nam zdi zelo pomembno zadržati sedanje delavce, tako s plačilom kot z izboljšanjem delovnih razmer. Na podlagi aneksov h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva so se plače zaposlenim že dvignile in se še dodatno povečujejo z januarjem in aprilom,« pravijo na ministrstvu.
V delovni skupini trenutno razpravljajo o znižanju kriterijev za zaposlitev, na primer stopnje znanja jezika, o izvedbi analize ustreznosti regulacije poklicev, soinanciranju programov za prekvaliikacije, sistemski ureditvi pripravništev, o možnostih za kadrovske štipendije ter za zagotavljanje dodatne kadrovske pomoči prek javnih del, študentov in upokojencev. Prav tako se pogovarjajo o uporabi inovativnih načinov za privabljanje delavcev z obveščanjem in informiranjem na terenu o naravi poklica. Preverjajo tudi, kje nastajajo zastoji pri hitrejšem reševanju vlog za tuje delavce.