Pobude, ki so imele odlične rezultate
Lovro Sodja Dolgoletni glasbeni pedagog je bil pobudnik tekmovanj mladih glasbenikov in baletnih plesalcev
Decembrski slavnostni koncert v Slovenski ilharmoniji, na katerem so proslavili 50-letnico slovenskih glasbenih tekmovanj, je pospremil zbornik, ki obsega več kot sto strani. Marsikatero podrobnost o zgodovini tekmovanja ima v spominu Lovro Sodja, prvi sekretar komisije tekmovanja mladih slovenskih glasbenikov Temsig.
Sodja je za publikacijo, v kateri so strnili poglede na zgodovino tekmovanja tisti, ki so bili vpleteni v organizacijo prireditve, glasbeni učitelji, tekmovalci ter strokovnjaki s področja glasbene pedagogike in psihologije glasbe, prispeval dve daljši poročili, besedilo o zgodovini slovenskih glasbenih tekmovanj in zamejski glasbeni dejavnosti ter o sodelovanju z Evropsko zvezo glasbenih tekmovanj za mladino. Pri letnicah, je poudaril Sodja, je treba biti natančen. Decembrska slavnost je bila posvečena 50-letnici slovenskih glasbenih tekmovanj, hkrati pa 30-letnici tekmovanja mladih glasbenikov Temsig.
Temsig in Baltek
Prvo državno tekmovanje so pripravili leta 1972 v Ljubljani, na Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje, danes KGBL. Organizatorki tekmovanja sta bili takrat Skupnost glasbenih šol SR Slovenije, predhodnica Zveze slovenskih glasbenih šol, in Zveza društev glasbenih pedagogov SR Slovenije, poimenovali so ga Tekmovanje učencev glasbenih šol Slovenije, zmagovalci so nastopili še na zveznem tekmovanju Jugoslavije, a kot je dodal Lovro Sodja, ki je bil pobudnik formalne ustanovitve Temsiga, ne on ne Konservatorij za glasbo v Ljubljani o tem nimata ohranjenega pisnega gradiva. Sodja se je spomnil, da je kot učitelj lavte na drugo tekmovanje leta 1973 pripeljal dva svoja učenca, o nastanku tekmovanja pa je dodal, da je ravno kot učitelj lavte iz lastne prakse vedel, kje so dobre in kje slabe strani organizacije tekmovanj, zato je z argumenti in razumevanjem kolegov dosegel, da so ustanovili tekmovanje.
»Leta 1992,« se je spomnil Sodja, »sem kot dolgoletni predsednik Zveze društev glasbenih pedagogov Slovenije po treh pisnih predlogih prepričal takratno ministrstvo za šolstvo in šport, da v Sloveniji potrebujemo skupno organizacijo za vodenje glasbenih in baletnih tekmovanj, ki so jih prej organizirale posamezne glasbene šole. Junija 1992 je bil ustanovljen svet za glasbeno izobraževanje in ena od njegovih komisij je bila tudi komisija tekmovanja mladih slovenskih glasbenikov Temsig. Postal sem njen prvi sekretar. Od 16. do 23. aprila 1993 smo pod tem imenom organizirali 22. Tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije v Ljubljani in Velenju. Na mojo pobudo – deset let sem honorarno plesal tudi v baletnem zboru ljubljanske Opere – sva s koreografom Henrikom Neubauerjem v ljubljanski Operi 26. novembra
Lovro Sodja
Ob njegovi osemdesetletnici pred petimi leti je Franc Križnar zapisal, da je Sodja na Akademiji za glasbo v Ljubljani diplomiral iz lavte pri slovitem mojstru tega sopranskega pihala, legendarnem Borisu Čampi. Deset let je bil redni član opernega zbora in baletnega ansambla v SNG Opera in balet Ljubljana. Pedagoško delo je začel kot dijak ljubljanskih realne gimnazije in srednje glasbene šole v Glasbeni šoli Franca Šturma v Ljubljani leta 1962, prav tam je po petih desetletjih končal aktivno in profesionalno glasbenopedagoško kariero z upokojitvijo leta 2012, vmes je bil kar 25 let pedagoški vodja slovenske glasbene šole v Celovcu. Za svoj prispevek h krepitvi dvostranskih odnosov ter kulturno izmenjavo med Avstrijo in Slovenijo je leta 2005 prejel avstrijsko državno odlikovanje, častni križ za znanost in umetnost, leta 2019 pa zlati častni znak za zasluge za Republiko Avstrijo, ki mu ga je podelil zvezni predsednik Alexander Van der Bellen. 1993 organizirala tudi 1. Tekmovanje mladih slovenskih baletnih plesalcev – Baltek – potekala so vsaki dve leti izmenično v Ljubljani in Mariboru.«
Prva lastovka prek Karavank
Sodja se je s ponosom spomnil svojih izbrancev. »Aprila leta 1973 sem na 2. Tekmovanju učencev glasbenih šol SR Slovenije v Ljubljani sodeloval z dvema učencema, lavtistko Sintijo Hafner iz Glasbene šole Vič - Rudnik in Matijo Terlepom iz Glasbene šole Franca Šturma, kjer sem bil redno zaposlen. Oba sta uspešno tekmovala, Terlep je igral tudi na koncertu prvonagrajencev na Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje. Na tem koncertu so igrali tudi trije prvonagrajenci, danes vidni uveljavljeni glasbeniki. To so Aleš Kacjan, danes prvi lavtist Simfoničnega orkestra Slovenske ilharmonije, violinist Črtomir Šiškovič iz takratne Šole Glasbene matice Trst, danes mednarodno uveljavljeni violinist in trobentač Stanko Praprotnik, ki že dolgo igra v Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija.«
Sodja je dodal, da je pozneje, leta 1983, kot honorarni učitelj na slovenski glasbeni šoli na avstrijskem Koroškem in pozneje kot njen pedagoški vodja na slovensko tekmovanje v Kranj pripeljal učenca lavte Kristijana Filipiča iz Velinje vasi v Rožu. »V programsko knjižico tekmovanja sem napisal: 'Prva lastovka je poletela prek Karavank.' In ravno to misel je na koncertu Temsiga v Slovenski ilharmoniji povzel komentator Jure Longyka.«
Srečanja mladih slovenskih glasbenikov treh dežel
Med pomembne dosežke je Sodja uvrstil organizacijo generalnega zasedanja EMCY, Evropske zveze glasbenih tekmovanj za mladino oktobra 1992 v Ljubljani, ki so ga z naklonjenostjo takratnega direktorja Mitje Rotovnika pripravili v Cankarjevem domu. Na tem zasedanju so bila v EMCY namreč sprejeta slovenska glasbena tekmovanja – Temsig, v posebni skupini mednarodnih tekmovanj pa tudi slovensko Evropsko orgelsko tekmovanje za mlade organiste, ki sta ga leta 1989 v Cankarjevem domu prvič organizirala z organistom Hubertom Bergantom ter s pomočjo organista Saše Freliha.
Sodja je bil pozneje, oktobra 2002, v Altei v Španiji na generalnem zasedanju EMCY izvoljen v petčlanski izvršni odbor EMCY, ki je imel sedež v Münchnu, član je ostal do leta 2008, med mandatom se je udeležil več mednarodnih tekmovanj in konferenc v različnih evropskih državah.
Lovro Sodja ni bil le pobudnik tekmovanja mladih slovenskih glasbenikov, leta 1981 je dal idejo
Prvo državno tekmovanje so organizirali leta 1972 v Ljubljani, na Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje, danes KGBL.
za organiziranje srečanj mladih slovenskih glasbenikov treh dežel: Slovenije, avstrijske Koroške in Furlanije - Julijske krajine. Ta srečanja so v vseh treh deželah organizirali do leta 2004.
Leta 1988 je bil pobudnik ustanovitve Gerbičevih nagrad za uspešne glasbene pedagoge, prvo nagrado je podelil ravnatelju Šole Glasbene matice Trst Gojmirju Demšarju. Sodja je navedel, da je o zgodovini slovenskih glasbenih tekmovanj izšlo nekaj sto člankov, povzetke nekaterih je opisal tudi v zborniku Enotni slovenski kulturni prostor v besedi in sliki – regija Alpe-Jadran: 1957–2019, ki so ga v Društvu slovensko-avstrijskega prijateljstva, ki mu trenutno predseduje, izdali leta 2019.