Imajo zahtevnejše delo, a nižje plače
Plačne anomalije v javnem sektorju Bibliotekarji v visokem šolstvu so v slabšem polažaju od svojih kolegov v osnovnih šolah
Stroka in sindikati že več kot dve desetletji opozarjajo na neenakovredno vrednotenje delovnih mest knjižničarja in bibliotekarja v različnih delih javnega sektorja. Ker bibliotekarska dejavnost spada v pristojnost različnih ministrstev, glede na to, ali se izvaja v splošnih knjižnicah, v šolah in gimnazijah ali na področju visokega šolstva, je delo plačano različno, zanj pa veljajo različni predpisi o napredovanjih.
Najkrajšo so potegnili bibliotekarji, zaposleni v visokošolskih knjižnicah, ki so že več kot desetletje v slabšem položaju od svojih kolegov v splošnih, šolskih in srednješolskih knjižnicah.
Med bibliotekarji na primerljivih delovnih mestih s primerljivo izobrazbo in delovnimi izkušnjami so pogoste razlike za več plačilnih razredov. Razkorak v plačah se z leti delovne dobe še poveča, saj imajo univerzitetni bibliotekarji bistveno manj možnosti napredovanja. »V 40 letih delovne dobe je tako visokošolski knjižničar plačan tudi za do deset plačnih razredov manj kot knjižničar v kulturi in nižjih ravneh šolanja,« je stanje opisala predsednica sekcije za visokošolske knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije Ines Grlj.
Na odpravo krivic čakajo že desetletja
Kljub temu, da so klasiicirani kot podporno osebje, z mizerno plačo in zelo malo možnostmi napredovanja, imajo mnogi bibliotekarji izobrazbo z dveh ali več znanstvenih področij, strokovni izpit iz bibliotekarske stroke in licenco za vzajemno katalogizacijo. Številni kot visokošolski sodelavci sodelujejo pri izvajanju izobraževalnega, znanstvenoraziskovalnega in umetniškega dela, vodijo bibliograije raziskovalcev in sodelujejo v pedagoškem procesu. Zaradi nenehnega dograjevanja sistema COBISS se morajo zaposleni nenehno dodatno izobraževati, kakovost njihovega dela stalno nadzorujejo, saj se vnosi v sistem COBISS preverjajo in ocenjujejo, so opozorili bibliotekarji. Nekateri imajo tudi posebno univerzitetno habilitacijo bibliotekar ali strokovne nazive; medtem ko ti nazivi določajo plače knjižničarjev v splošnih knjižnicah, pri visokošolskih bibliotekarjih nimajo vpliva na napredovanje in plače.
Bibliotekarka z mariborske univerze Violeta Zemljič Pšajd je poudarila, da bibliotekarji na krivice opozarjajo že desetletja, vendar zaradi maloštevilnosti ostajajo preslišani. Krivična ureditev že ogroža kakovostno strokovno delo v visokošolskih knjižnicah, saj vse več bibliotekarjev odhaja drugam. »Preprosto ne moremo več čakati in životariti, medtem ko bi z delom v šolskih ali splošnih knjižnicah zaslužili bistveno bolje,« je pojasnila Violeta Zemljič Pšajd.
Rešitev je preprosta
Težav zaradi sistemsko podplačanih podpornih poklicev v visokem šolstvu se vse bolj zavedajo tudi vodstva univerz. Rektorska
Ines Grlj
konferenca je vlado prejšnji teden opozorila na sistemske pomanjkljivosti plačnega sistema javnega sektorja za visoko šolstvo, ki »ni sledil razvoju visokega šolstva niti po naboru delovnih mest niti po višini plačnih razredov.« Vlado so pozvali, naj ukrepa takoj in do sistemske odprave nepravilnosti zagotovi začasno rešitev.
Za rešitev si prizadeva tudi Visokošolski sindikat Slovenije (VSS), ki je predloge bibliotekarjev vključil v svoje stavkovne zahteve marca lani. »Absurdno je, da imajo izmed vseh bibliotekarjev ti v visokem šolstvu na voljo najslabši nabor delovnih mest, čeprav je njihovo delo, poleg bibliotekarjev iz Nuka, najzahtevnejše in bi moralo biti vrednoteno najviše,« je pojasnil predsednik VSS Gorazd Kovačič.
Ker je glavna težava »v tem, da bibliotekarji v visokem šolstvu nimajo na voljo delovnih mest, ki bi odražala raznovrstnost in visoko zahtevnost njihovega dela ter upoštevala strokovne nazive«, je hitra rešitev lahko sila preprosta. Sindikat zahteva, naj v visoko šolstvo prenese enak sistem delovnih mest, kot je že v uporabi v splošnih knjižnicah. Pogajanja med vlado in VSS o stavkovnih zahtevah sicer trajajo že štiri mesece. Do zahteve, ki zadeva bibliotekarje, sploh še niso prišli. Kovačič upa, da bo na sporedu pogajanj že v prihodnjem tednu.
• Med bibliotekarji pogoste razlike za več plačilnih razredov.
• Razkorak v plačah se z leti delovne dobe še poveča.
• Sindikat zahteva enak sistem delovnih mest kot v splošnih knjižnicah.
V 40 letih delovne dobe je visokošolski knjižničar plačan tudi za do deset plačnih razredov manj kot knjižničar v kulturi in na nižjih ravneh šolanja.