Počasno vračanje iz trdnjave Evrope
Migracije Evropski azilni sistem ječi pod pritiskom množice prosilcev, ki ne izpolnjujejo pogojev za zaščito Nezakoniti prehodi meje EU
Migracije in azil sta temi, pri katerih razklanost v EU že dolgo preprečuje iskanje skupnih rešitev, zlasti pri delitvi bremen. Zadnja gibanja, hitra rast števila nezakonitih prehodov zunanje meje in lani kar 924.000 vloženih prošenj za azil bi za evropsko politiko morale biti jasen poziv k delovanju.
Migracije bodo 9. in 10. februarja ob konkurenčnosti evropskega gospodarstva ena od dveh tem izrednega vrha EU. Tudi notranji ministri držav Unije se bodo danes na neuradnem zasedanju v Stockholmu ukvarjali predvsem s politiko vračanja oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev za zaščito in morajo biti vrnjene domov. Čeprav EU že dolgo sprejema stališča in strategije o vračanju, se v praksi položaj še slabša. Po podatkih Eurostata je bilo leta 2021 izdanih 340.515 odločb o vrnitvi, uresničenih je bilo le 21 odstotkov. Delež se v primerjavi z leti prej manjša. Izvorne države ne kažejo veliko voljnosti.
Tudi pritisk je omejen le na malo držav EU, 80 odstotkov vrnitev izpelje pet držav. Želja, da bi pospešili prostovoljno vračanje, se ni uresničila. »Tisti, ki ne izpolnjujejo pogojev, da ostanejo v EU, morajo nazaj v izvorne države. To je način za zaščito azilnega sistema,« je ob predstavitvi nove strategije za vračanje dejala evropska komisarka za notranje zadeve, švedska socialdemokratka Ylva Johansson. EU ima od lani posebno koordinatorko za vračanje Mari Juritsch. V njenih očeh vračanje v državah EU še ni videno kot skupna odgovornost, primerljiva s skupno odgovornostjo za zunanjo mejo. Več da bi moralo biti sodelovanja med njimi.
Po besedah komisarke med ljudmi, ki pridejo v EU, prevladujejo osebe, ki ne potrebujejo zaščite. To so, denimo, gospodarski migranti iz stabilnejših, toda revnih držav. Kljub temu zaprosijo za azil, zato so tako administrativne kot prostorske zmogljivosti pod velikim pritiskom. Odločanje o prošnji za azil je dolgotrajen proces, tudi ko je očitno, da prosilec ne izpolnjuje pogojev. Poleg tega so v Uniji še več kot štirje milijoni beguncev iz Ukrajine. Ti sicer niso v azilnih postopkih, saj jim je po hitrem postopku odobrena začasna zaščita, ki jim omogoča tudi dostop do zdravstva, šolanja in trga dela.
Več vloženih prošenj kot prihodov v EU
Položaj je še težji zaradi zadnjih migracijskih gibanj. Frontex je lani registriral okoli 330.000 nezakonitih vstopov v EU, največ po letu 2016 ali skoraj dve tretjini več kot leta 2021. Največ je Sircev, Afganistancev in Tunizijcev. Na migracijski poti prek Zahodnega Balkana je bilo 145.600 nezakonitih vstopov, 136 odstotkov več kot leta 2021. Veliko več vloženih prošenj za azil, kot je prihodov v EU, so v Bruslju pripisali temu, da niso vsi nezakoniti vstopi registrirani. Veliko prosilcev pride v EU zakonito in zaprosi za azil po izteku vizuma. Pogosto prosilci vložijo prošnjo za zaščito v več državah.
Največ prošenj za azil je bilo vloženih v Nemčiji, Franciji in Španiji. Toda ob upoštevanju števila prebivalcev je razmerje drugačno: pot v Združeno kraljestvo
število nezakonitih prečkanj meje ▲▼ sprememba v primerjavi z letom prej na prvih mestih so Ciper, Avstrija in Grčija, sledijo Luksemburg, Slovenija in Belgija. Najmanj prošenj je v državah, kot so Latvija, Slovaška in Madžarska. Prek slednjih dveh pride velik del prosilcev z zahodnobalkanske poti v močno obremenjeno Avstrijo. Jeseni je
Opomba: V skupnem številu so zajeta tudi nezakonita prečkanja zunaj glavnih migracijskih poti. bila velika težava Srbija s svojim vizumskim režimom. Zaradi nje je v EU prišlo več ljudi iz Burundija, Indije in Tunizije, ki so lahko prileteli do Beograda brez vizuma.
Če bi bilo vračanje učinkovitejše, bi EU lahko upravičencem do azila zagotovila boljše pogoje. Kako bi pospešili vračanje ljudi brez pravice do zaščite? Pri tem je EU odvisna od sodelovanja s tretjimi državami, od koder so zavrnjeni prišli. Na njihovi strani pogosto ni veliko inte
• Tretje države oklevajo pri sprejemu državljanov, zavrnjenih v EU.
• Lani je bilo v EU vloženih skoraj milijon prošenj za azil.
• Slovenija je po številu vlog na prebivalca med bolj obremenjenimi.
Tisti, ki ne izpolnjujejo pogojev, da ostanejo v EU, morajo nazaj v izvorne države. To je način za zaščito azilnega sistema.
resa za sprejem svojih državljanov. Evropski vzvod za pritisk nanje so vizumska politika, trgovinske ugodnosti in razvojna pomoč. To bi v praksi pomenilo, da bi afriški državi, ki pri sprejemu svojih državljanov, zavrnjenih v EU, ni konstruktivna, zaostrili vizumski režim ali oklestili pomoč. Tak vzvod sicer doslej ni bil učinkovit.