Pisma bralcev in odmevi
Svetlano Makarovič čim prej v oddajo Intervju
Uredniku in novinarju oddaje Intervju na prvem programu TV Slovenija dr. Jožetu Možini predlagam, naj v oddajo čim prej povabi pesnico in nosilko rdeče zvezde Svetlano Makarovič.
To bi bila oddaja, ki bi gotovo potolkla vse rekorde gledanosti oddaje Intervju do zdaj in še za petdeset let v prihodnje ter končno pripomogla k višji gledanosti TV Slovenija, ki bolj na dnu ne more biti. In ve se zaradi koga. Ta intervju bi še bolj uravnovesil vsebino oddaj, ki jih pripravlja naša RTV-hiša, plačana z denarjem državljanov. In s takim intervjujem bi bil prispevek k pluralnosti mnenj, izraženih na naši televiziji, totalen in nikoli presežen.
Ne dvomim, da bi se o takšni oddaji Intervju v Sloveniji še leta govorilo in pisalo. In tudi ni težko ugotoviti, zakaj. Gorazd Humar, Šempeter pri Gorici
Spet ministrstvo »za šolstvo«
Spoštovani minister dr. Darjo Felda, v pogovoru, ki ste ga imeli 23. januarja v Odmevih na prvem programu TV Slovenija, se je spet pojavljalo napačno ime ministrstva, ki sta ga ta teden prevzeli.
Namesto pravega imena »ministrstvo za vzgojo in izobraževanje« je bil spet govor o »ministrstvu za šolstvo«, kar vas očitno ni nič motilo.
Da mnoge moti napačno ime ministrstva, se lahko prepričate v mojem članku z naslovom Spet šolstvo, ki vam ga pošiljam ob tem sporočilu. Napačno ime ni naključno – je izraz tega, s čim se vaše ministrstvo v resnici ukvarja, in tega, da vaše ministrstvo ni ustrezno organizirano za uresničevanje ilozoije in strategije vseživljenjskosti učenja. Zoran Jelenc,
Ljubljana
Estonski ali inski model zdravstva?
Predsednik vlade in minister ponujata model zdravstva oddaljenih držav (katere pravzaprav?), kjer ni slovenskih zdravnikov in ga državljani zaradi jezikovnih ovir in oddaljenosti osebno težko preverimo.
Zdravstvo je vzorno urejeno v sosednji državi, v kateri dela veliko slovenskih zdravnikov ter zdravstvenih delavcev, in ga poznamo tudi kot pacienti.
Zgledovanje po sistemu v sosednji državi, kamor lahko pogledamo skozi okno, bi vzbujalo več zaupanja. Predvsem do predsednika vlade in ministra. Radko Istenič,
Ljubljana
Obisk pri predsednici državnega zbora
Pred dnevi sem se v družbi predsednika Združenja Frank (ZF) Matjaža Sušnika in ustavnega pravnika dr. Cirila Ribičiča, ki združenje že dolgo podpira, udeležila srečanja s predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič.
Na srečanju sem se znašla naključno, kot ena od »švicarjev«, kreditojemalcev, ki že osmo leto bijemo boj z mlini na veter glede problematike toksičnih kreditov, ki so jih pretežno tuje banke agresivno tržile predvsem na območju nekdanje Jugoslavije in drugih vzhodnoevropskih držav. Dejstvo, da so banke v nekem obdobju množično ponujale kredite, ki so neodplačljivi, same pri tem zaščitile svoje pozicije v švicarskih frankih, na izične osebe pa prenesle vsa tveganja posla, ki že v izhodišču ne bi smel obstajati, saj je bil namenjen pravnim osebam, je samo po sebi dovolj povedno. Meni je po šestnajstih letih rednega odplačevanja uspelo poplačati le približno 2000 evrov glavnice! Ostalo so požrle obresti oziroma valutna razlika. O tej problematiki je bilo prelitega že veliko črnila, kdor to želi, bo z lahkoto prepoznal sporno bančno prakso, zato o tem ne bom na široko pisala.
Zdi pa se mi pomembno omeniti, da me je kot človeka, ki se mu upira vse, kar samo diši po politiki, zelo prijetno presenetil odziv predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič. Že samo način, na katerega nas je sprejela, je izkazoval spoštovanje, postavila nas je v pozicijo relevantnih sogovornikov in s pristnim zanimanjem spremljala vsako našo besedo. Kljub začetni skepsi, sem med pogovorom dobila občutek, da se bo resnično posvetila naši problematiki, kot je obljubila, in bo storila vse, kar je v njeni moči, da bomo kreditojemalci, ki smo se znašli v primežu precej močnejšega nasprotnika, končno dočakali pravico.
Slovenski kreditojemalci namreč za zdaj lahko le nemo opazujemo, kako se v sosednjih državah identična problematika uspešno rešuje, v dvomilijonski deželi pod Alpami pa ima očitno bančni lobi predolge kremplje. Z dobro plačanimi pravniki secira in izkrivlja obstoječo zakonodajo s področja varstva potrošnikov ter prepričuje zakonodajalce in javnost o nedolžnosti bank. Čeprav je zakonodajalec že izrazil strinjanje z ureditvijo, kot izhaja iz zakona o varovanju potrošnikov.
Tako kreditojemalcem ne preostane drugega, kot da nam prisluhne nekdo, ki se je znašel na poziciji moči, a je vendar v prvi vrsti Človek, šele potem politik. Leta 2023, ko bodo pod težo spremenjenih obrestnih mer in inlacije klecnili še zadnji kreditojemalci, ko bo razpadlo še nekaj družin in morda ugasnilo še kakšno življenje, bi kot sogovornika res potrebovali še kakšnega človeka več z veliko začetnico. Karmen Brecelj,
Ljubljana