Znanost je ekipna panoga

Matej Perovnik Raziskuje spremembe v možganih obolelih za demenco

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Moje delo se vrti okoli slik možganov, največkrat pridobljenih z metodo FDG PET/CT, s katero lahko prikažemo presnovno aktivnost in funkcijo možganov. Pri analiziranju slik se zanašam na računalnik, pri interpretaciji rezultatov pa tudi na svoje oči, saj je zelo pomembna vizualizacija podatkov.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Ukvarjam se s slikovnimi biološkimi označevalci pri različnih vrstah nevrodegenerativne demence. V naših raziskavah smo pokazali, da različne tipe demence spremljajo značilne spremembe v možganskih omrežjih, ki jih s posebnimi analitičnimi postopki lahko kvantiiciramo pri posameznem pacientu. Pri pregledu slike možganov bi tako zdravnik poleg vidne ocene sprememb dobil še informacije o »izraženosti« določenih sprememb, ki so značilne za posamezno nevrodegenerativno obolenje. Izkazalo pa se je tudi, da na podlagi te informacije lahko dobimo prognostično informacijo o tveganju za napredovanje bolezni.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost mi je všeč, ker je kreativna in vseskozi poudarja, da je treba dvomiti in da ni nič narobe, če spremeniš svoje mnenje v luči novih dokazov. Všeč pa mi je tudi, ker je analitična in eksaktna.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Znanost je ekipna panoga v najširšem smislu in vsak posameznik s svojim raziskovalnim delom doda le en majhen kamenček v globalni mozaik znanja. Želel pa bi si, da bi moje raziskave pripomogle k napredku v personalizirani medicini in k boljšemu razumevanju nevrodegenerativnih bolezni. V smislu, da bi pri diagnostiki in izbiri (učinkovite) terapije upoštevali tudi kvantitativne biološke označevalce, ne le klinične slike.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

Znanstveni način razmišljanja mi je bil vedno blizu, tudi mami mi pravi, da sem že kot otrok užival v zbiranju podatkov.

Nevroznanost pa me je pritegnila v drugem letniku medicine, ko sem začel spoznavati, kako fascinantni so človeški možgani in koliko neznank je še na tem področju. Pot me je nato vodila prek slovenskega društva za nevroznanost Sinapsa, študentske raziskovalne naloge o multipli sklerozi in študentskega dela na fakulteti za matematiko in iziko, do priložnosti za opravljanje doktorata pod mentorstvom Maje Trošt na nevrološki kliniki.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Rad preberem kakšno dobro knjigo (trenutno prebiram Humble Pi, tragikomično knjigo o matematičnih napakah), uživam v umetnosti in se ukvarjam s športom. Veliko mi pomeni tudi druženje z najbližjimi, predvsem z bratoma in sestrama. Čeprav smo vsi precej zasedeni, še vedno najdemo čas za skupne aktivnosti, v obliki skupnih izletov, družabnih iger ali organizacije lova na zaklad ob rojstnem dnevu:-).

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Sposobnost tako kreativnega kot analitičnega mišljenja in posodabljanje svojih pogledov glede na nove dokaze. Dober znanstvenik mora znati videti stvari širše od ustaljenih okvirov.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Morda napredek v raziskavah o staranju in boleznih v starosti, ki podaljšujejo leta kvalitetnega (!) življenja. Zanimiva mi je misel pisatelja Yuvala Hararija, ki pravi, da prihajamo v obdobje, ko bo »smrt le tehnični problem«.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Za začetek bi bil vesel že ekonomsko dostopne in ekološko vzdržne možnosti potovanja v vesolje.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Res nisem strokovnjak na tem področju, vendar bi si želel, da se največji porabniki energije čim prej obrnejo stran od fosilnih goriv proti obnovljivim virom energije. Od daleč gledano pa bi morda stavil na sončno energijo.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Hm, težko vprašanje, verjetno s kom, ki je bil aktiven na več področjih. Recimo s Francisom Crickom, ki je prejel Nobelovo nagrado za odkritje dvojne vijačnice, ob koncu kariere pa se je popolnoma posvetil raziskovanju bioloških korelatov zavesti.

Katero knjigo, ilm, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

O nevroznanosti sem pred kratkim bral odlično, čeprav morda na trenutke zahtevno knjigo o zavesti he Consciousness Instinct. Kot ljubitelj ilma pa bi morda priporočil nedavni ilm Oče ( he Father), sicer ni znanstven, vendar zelo lepo prikaže demenco.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Morda bo bralca presenetilo, da so prvi opisi demence iz 9. stoletja pr. n. št. Nato je bilo potrebnih skoraj tri tisoč let, da je Alois Alzheimer opisal najdbe, ki so vzročno povezane z najpogostejšim vzrokom demence. Dobrih sto let po tem odkritju pa smo zdaj blizu prvim tarčnim zdravilom, ki vplivajo na bolezenski proces, tako da lahko z optimizmom zremo v prihodnja desetletja.

———

Matej Perovnik, dr. med., je mladi raziskovalec na kliničnem oddelku za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana pod mentorstvom prof. dr. Maje Trošt in član programske skupine Medicinska izika pri ARRS, katere vodja je prof. dr. Robert Jeraj.