Usmerjeno zdravljenje depresije
Zgodnje odkrivanje bolezni Sprožijo jo stres, revščina, hormonske spremembe, travmatični dogodki
Depresija je kronična bolezen, pri kateri po prvi epizodi dolgotrajnejšega slabega razpoloženja, ki je tako hudo, da moteče vpliva na vsakodnevno življenje, pogosto sledijo ponovitve. Mnoge depresija spremlja vse življenje. V Evropski uniji je 7,2 odstotka ljudi kronično depresivnih, pri čemer imajo ženske štirikrat večjo nagnjenost k tej bolezni.
»Vse bolj je jasno, da prva epizoda depresije sproži drugo, zato je v znanstvenem smislu precej verjetno, da lahko s preprečenjem prve epizode preprečimo tudi drugo,« pravi dr. Eiko Fried, profesor psihologije na univerzi v Leidnu na Nizozemskem, glavni raziskovalec v projektu WARN-D, ki ga inancira EU. V projektu skušajo napovedati, kdo je izpostavljen tveganju za depresijo, in nato oblikovati program po meri, da bi bolezen preprečili.
Zgodnji opozorilni znaki
Preventivni programi sicer že obstajajo, tudi psihološke intervencije za krepitev odpornosti, a delujejo le, kadar ljudi, izpostavljene tveganju, pravočasno odkrijejo. Sistem, ki ga nameravajo oblikovati v omenjenem projektu, bo deloval prek mobilne aplikacije, ki bo v realnem času spremljala duševno zdravje uporabnika in te informacije združila z obstoječim znanjem o njegovem družbenem, psihološkem in biološkem ozadju. Cilj je prestreči ljudi, preden pridejo do osebne prelomnice – do trenutka, ko jim grozi, da bodo padli pod težo vseh nakopičenih težav v življenju.
Razvoj aplikacije se bo začel v prihodnjih dveh letih. Najprej se morajo raziskovalci prebiti skozi kupe podatkov in poiskati lastnosti, ki so skupne ljudem, nagnjenim k depresiji. Gre za kompleksne kombinacije lastnosti, začenši z osebnostjo, ali gre za ekstrovertirano ali introvertirano osebo, nato so tu še sprožilci bolezni in prirojene sposobnosti premagovanja težav (odpornost).
V študijo je bilo v skupinah po 500 vključenih 2000 mladih odraslih, ki študirajo na Nizozemskem. Posamezniki v tej demografski skupini so nadpovprečno depresivni, zato so za raziskovalce še posebej zanimivi. »Depresija, ki se pojavi zgodaj, je povezana s slabšim kliničnim izidom v preostanku življenja,« pojasnjuje dr. Fried. »Mnogi mladi ljudje bodo več kot 20 odstotkov preostanka svojega življenja preživeli v depresiji.« Sodelujoči v projektu so tri mesece nosili pametno uro, ki je beležila število korakov, ure spanja in srčni utrip, ki je lahko kazalnik ravni stresa. Poleg tega so morali odgovarjati na vprašanja, kako dobro so spali, kako srečni so, ali so jezni in kaj počnejo v določenem trenutku, ali so tesnobni in podobno.
Skupek vzrokov
Med simptome depresije spadajo intenzivna žalost, utrujenost, možganska megla, motnje spanja, izguba apetita in izguba zanimanja za dejavnosti, v katerih je nekdo prej užival. Pri vzrokih za depresijo gre za interakcijo več dejavnikov, med katerimi so nekateri biološki, drugi okoljski. Nekaj vpliva ima genetika, tako da je človek, ki ima depresijo v družini, bolj nagnjen k njej. Vendar pa lahko depresiven postane vsakdo. Možni sprožilci depresije so stres, revščina, hormonske spremembe in travmatični dogodki, na primer težave v otroštvu ali pa smrt bližnjega.
Čeprav nekatere raziskave kažejo, da zdravila lahko pomagajo, imajo antidepresivi vseeno mešane učinke, saj se le polovica bolnikov pozitivno odzove na prvo predpisano zdravilo. Če bi zdravnikom že na začetku uspelo predpisati pravo zdravilo, bi to imelo velik vpliv tako na posamezne bolnike kot na gospodarstvo – pritisk na zdravnike pa bi se zmanjšal.
Dr. Talia Cohen Solal je nevroznanstvenica in direktorica izraelskega podjetja Genetika+, ki razvija orodja za oblikovanje personaliziranega zdravljenja depresije. V projektu RxMine za določanje optimalnega antidepresiva za vsakega bolnika uporablja model »možganov v petrijevki«, kjer so matične celice in povezave človeških možganov ustvarjene v laboratoriju, in sicer iz vzorcev krvi in z uporabo tehnologije matičnih celic.
Njena ekipa je v možganskem tkivu odkrila posebne celične spremembe – imenujejo se biološki označevalci – ki so bile povezane z odzivnostjo bolnikov na določeno zdravilo. Da lahko rečemo, da se oseba uspešno odziva na antidepresiv, je treba zaznati zadostne spremembe v ravneh ustreznih bioloških označevalcev v generiranih možganskih modelih. Cilj je, da bi vsi bolniki z depresijo imeli možnost preizkusa, s katerim bi lahko ugotovili, katero zdravilo je najbolj primerno za njihovo stanje. S tem bi lahko tudi močno zmanjšali stroške zdravstvene oskrbe, povezane z depresijo. »Upamo, da bomo v dveh letih že imeli nekaj oprijemljivega,« dodaja dr. Cohen Solal.
–––
Raziskave, omenjene v članku, sta inancirala Evropski raziskovalni svet in Evropski svet za inovacije. Članek je bil prvotno objavljen v reviji Horizon, reviji EU za raziskave in inovacije.