Bog obvaruj kralja, ki obožuje Shakespeara
Kronanje Tudi Karel III. bo okronan v Westminstrski opatiji, tako kot njegova mati pred skoraj sedemdesetimi leti
»Kronanje bo odsevalo današnjo vlogo monarha in pogled v prihodnost, a bo hkrati izhajalo iz dolgoletne tradicije.« Tako so viri iz Buckinghamske palače napovedali kronanje Karla III. in skoraj nič več kot to. Načrti, znani kot Operacija zlata krogla ( Operation Golden Orb), so namreč skrbno varovana skrivnost, »to je vse, kar vemo do zdaj«, vsake toliko napišejo britanski mediji. Za zdaj so izvedeli, da lahko pričakujemo določen odmik od »ekstravagance« izpred sedemdesetih let.
Bob Morris z Univerzitetnega kolidža v Londonu, ki se ukvarja z vlogo monarhije in monarha, je za Guardian povedal, da je bilo kronanje kraljice Elizabete II. »zadnji imperialni hura«. Tako kot njegova mati bo tudi Karel III. okronan v Westminstrski opatiji (kjer kronanja potekajo več kot 900 let), v navzočnosti verskih voditeljev, poslancev in voditeljev tujih držav, vendar naj bi bila tokratna slovesnost precej krajša, z manj gostov, kljub veličastni tradiciji bi lahko preskočili nekatere arhaične dele.
Na kronanju Elizabete II. 2. junija 1953 so v Westminstrsko opatijo spravili več kot 8000 gostov (mimogrede: opatijo so za pet mesecev zaprli, da so jo lahko pripravili za slovesnost), zunaj so bile postavljene tribune za 96.000 gostov, samo procesija je trajala 45 minut in vključevala več deset tisoč uslužbencev Commonwealtha, celotna prireditev pa kar tri ure. Dogodek je bil prelomnica tudi za televizijsko občinstvo, saj je več kot 20 milijonov ljudi v Združenem kraljestvu prvič spremljalo bogoslužje po televiziji. Ocenjujejo, da bi lahko tokratno kronanje spremljalo na stotine milijonov gledalcev po svetu.
Tudi Karel III. bo kot kraljica Elizabeta potoval (v spremstvu soproge Camille) iz Buckinghamske palače v Westminstrsko opatijo v zlati kočiji, ki je rezervirana za kronanja in jubileje. Canterburyjski nadškof bo vodil maziljenje, blagoslov in posvečenje kralja. Monarhi tradicionalno sedijo na stolu kralja Edvarda iz 14. stoletja in so okronani s krono svetega Edvarda iz 17. stoletja, ki je narejena iz masivnega zlata. Pri tem očitno ne pričakujejo sprememb. Poleg Karla bo okronana tudi kraljica soproga Camilla. »Iskreno željo«, da bi vojvodinja Cornwalska prevzela naziv kraljice soproge, ko bo princ Charles postal kralj, je Elizabeta II. objavila pred približno letom dni.
Nedeljski koncert, ponedeljkov praznik
Kronanje je simbolična verska slovesnost, s katero se formalizira vlogo monarha tudi kot vodje Anglikanske cerkve. Poleg kraljeve družine se ga bodo udeležili predsednik vlade, predstavniki domov parlamenta, voditelji držav in drugi kraljevi člani z vsega sveta. V Buckinghamsko palačo naj bi se po pisanju BBC kraljevi par vrnil v večji povorki, v kateri se jima bodo pridružili drugi člani kraljeve družine. Kdo se bo z njima pojavil na balkonu Buckinghamske palače, še ni potrjeno. Prav tako ni znano, ali bosta med njimi tudi princ Harry s soprogo Meghan.
So pa mediji bolj natančni o slavju, ki bo sledilo naslednji in še naslednji dan, torej v nedeljo, 7., in v ponedeljek, 8. maja, ko bo nacionalni praznik »bank holiday«, namenjen druženju ljudi. Buckinghamska palača je v soboto objavila podrobnosti o tridnevnem slavju, ki se bo lahko kosalo s platinastim jubilejem kraljice Elizabete in dvignilo razpoloženje ljudem po težki zimi. V nedeljo bo veliki koncert s svetovnimi glasbenimi ikonami in lasersko predstavo na Windsorskem gradu, v ponedeljek pa so ljudje posebej vabljeni tudi k prostovoljskim projektom v okviru iniciative Big Help Out. Kot so zapisali pri BBC, bo za monarha, ki obožuje Shakespeara, posebej poskrbljeno z recitali in dramskimi točkami.