Prehod iz mačistične v feministično zunanjo politiko

Prevladujoča ženska zasedba na zunanjepolitičnih položajih v Sloveniji je osvežitev za državo in njeno zunanjo politiko, ki poskuša biti evropska in odprta v svet.

Po lanskih parlamentarnih volitvah se je zgodil dvojni premik v slovenski zunanji politiki.

Prvi je bil odmik od s strankarskimi interesi prežete zunanje politike prejšnje vlade Janeza Janše, ki je Slovenijo odrinila v neliberalno višegrajsko območje. Z vlado Roberta Goloba se je zunanja politika deklarativno obrnila stran od suverenizma, v jedrni del EU. Ključna razlika pa je, da je prejšnja vlada vladavino prava relativizirala, nova pa jo utrjuje.

Prvi posvet nove oblastne garniture s slovenskimi diplomati je prinesel vpogled v prenovljeno strategijo slovenske zunanje politike, ki jo snuje Golobova vlada. Eden od njenih stebrov se imenuje feministična zunanja politika. Termin bo razburjal suverenistične mačiste, ki so še lani trdno držali vajeti slovenske zunanje politike, v praksi pa pomeni le to, da se bo država v zunanji politiki zavzemala za enakost spolov. Kar je minimalni civilizacijski standard v 21. stoletju.

Obrat slovenske zunanje politike v svet s kandidaturo Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta OZN in poudarjanjem človekovih pravic ter okoljskih tem, ne nazadnje tudi s poudarjanjem feministične zunanje politike, pa je povezan z drugim premikom v slovenski zunanji politiki: kar tri od štirih za zunanjo politiko – ki je bila do zdaj trdno moško področje – ključnih položajev v državi prvič zasedajo ženske. Še nikoli pred tem se ženskam ni uspelo prebiti na položaj predsednice republike, predsednice državnega zbora ali zunanje ministrice.

Prevladujoča ženska zasedba na zunanjepolitičnih položajih v Sloveniji je osvežitev za državo in njeno zunanjo politiko, ki poskuša biti evropska in odprta v svet. Najmočnejši položaj v slovenski zunanji politiki sicer zaseda predsednik vlade Robert Golob, ki ga zanimajo energetske teme, ki so v središču geopolitičnih razmislekov, precej manj pa druge zunanjepolitične teme. Po drugi strani pa ni mogoče pričakovati, da bodo zaradi spolne zasedbe položajev iz zunanje politike izginila tradicionalna rivalstva, ki so povezana s pripenjanjem zaslug za zunanjepolitične (ne)uspehe ali prestižnim imenovanjem veleposlanikov.